Janez Janša
Ponedeljek, 25. 11. 2024, 8.31
1 ura, 44 minut
Vladi tokrat višja podpora, nove stranke bi razmerja nekoliko spremenile
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,48
Če bi na volitvah poleg obstoječih strank nastopile tudi nove, bi se rezultat nekoliko spremenil. Za SDS bi volilo 14,7 odstotka vprašanih, za Gibanje Svoboda pa 12,9 odstotka. Na tretjem mestu bi bila stranka Anžeta Logarja Demokrati z 10,7 odstotka podpore anketiranih.
Podpora vladi je v tokratni anketi Mediane za POP TV višja kot oktobra, ko je bila najnižja doslej. Delo vlade podpira dobrih 36 odstotkov, nasprotuje mu dobra polovica vprašanih. Med strankami ostaja vodilna SDS, se je pa razlika z Gibanjem Svoboda na drugem mestu zmanjšala. Če bi nastopile tudi nove stranke, bi bili tretji Demokrati.
Vlado Roberta Goloba v tokratni anketi podpira 36,3 odstotka vprašanih, oktobra 26,3 odstotka. Delež tistih, ki vlade ne podpirajo, znaša 50,2 odstotka, medtem ko je oktobra 58,3 odstotka. Odstotek neopredeljenih je z oktobrskih 15,4 odstotka padel na 13,5 odstotka. Delo DZ podpira 26,5 odstotka vprašanih, ne podpira ga 53,4 odstotka, preostalih dobrih 20 odstotkov je neopredeljenih.
Za SDS je v tokratni anketi glasovalo 20,6 odstotka anketirancev, pretekli mesec 22,2 odstotka. Največjo vladno stranko Gibanje Svoboda bi izbralo 15 odstotkov vprašanih, medtem ko bi jo oktobra volilo 11,7 odstotka vprašanih.
Podpora koalicijski SD je glede na anketo spet nekoliko višja, saj bi stranko podprlo 7,6 odstotka vprašanih (oktobra 6,6 odstotka). Sledita ji Levica s petimi odstotki (oktobra 4,9 odstotka) in NSi, ki ostaja na petem mestu pri štirih odstotkih podpore (oktobra 4,5 odstotka).
Za Vesno bi glasovalo 3,6 odstotka vprašanih (oktobra 3,5 odstotka), stranki Pirati pa je podpora z dveh odstotkov narasla na 2,5 odstotka vprašanih. Sledi ji Resni.ca, ki ji je podpora padla s 3,2 odstotka na 2,5 odstotka.
Za SLS bi glasovala dva odstotka, za SNS pa 1,1 odstotka vprašanih. Zeleni ostajajo pri 0,5-odstotni podpori, Naša dežela pri 0,4 odstotka. Strank Konkretno ter Naša prihodnost in dobra država ne bi izbral nihče. Katero drugo stranko bi volilo 3,8 odstotka.
Da ne vedo, koga podpreti, je odgovorilo 22,3 odstotka anketiranih (oktobra 21,4 odstotka). Nobene stranke pa ne bi volilo 6,6 odstotka vprašanih (oktobra 10,4 odstotka), 1,7 odstotka vprašanih ni želelo odgovoriti, 0,9 odstotka vprašanih pa bi oddalo prazno ali neveljavno glasovnico.
Če bi nastopile nove stranke, Logar tretji, Prebilič četrti
Če bi na volitvah poleg obstoječih strank nastopile tudi nove, bi se rezultat nekoliko spremenil. Za SDS bi volilo 14,7 odstotka vprašanih, za Gibanje Svoboda pa 12,9 odstotka. Na tretjem mestu bi bila stranka Anžeta Logarja Demokrati z 10,7 odstotka podpore anketiranih, na četrtem mestu pa Stranka Vladimirja Prebiliča s 7,4 odstotka podpore. Sledita SD s 5,5 odstotka in Levica s 4,7 odstotka podpore. Za Stranko Pavla Ruparja Glas upokojencev bi glasovalo 3,5 odstotka vprašanih. Na osmem mestu je Vesna s 3,1 odstotka podpore, NSi z 2,1 odstotka in stranka Resni.ca z dvema odstotkoma podpore anketiranih.
Kdo so najbolj priljubljeni politiki?
Vrh lestvice priljubljenosti politikov od oktobra ostaja nespremenjen. Najvišjo oceno ima prvak SD Matjaž Han, druga je predsednica republike Nataša Pirc Musar, tretji pa evropski poslanec Vladimir Prebilič. Sledita jim predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič in minister za finance Klemen Boštjančič. Na šestem mestu je poslanec in ustanovitelj Platforme sodelovanja Anže Logar. Koordinatorka Levice Asta Vrečko je na 15. mestu, predsednik vlade in Svobode Robert Golob na 17., predsednik SDS Janez Janša pa na 18. mestu. Predsednik NSi Matej Tonin je na 19. mestu.
