Vlada potrdila predlog podnebnega zakona, nevladniki nezadovoljni

Zakon bo Sloveniji omogočal sistematično in usklajeno izvajanje podnebnih politik, je na novinarski konferenci po seji vlade v Ljubljani dejal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Poudaril je, da ne gre za politično gesto, ampak izraz odgovornosti do prihodnjih generacij. "Zakon tlakuje pot k čistejšemu zraku, manjšemu uvozu in manjši odvisnosti od fosilnih goriv ter boljšim stavbam, večji odpornosti in novim zelenim delovnim mestom. Morda bo prav ta zakon točka preloma, ko bomo začeli razmišljati drugače in spremembe, ki jih prinaša, znali obrniti v svojo korist. Gre za zakon, ki ga ne oblikujemo zgolj zaradi evropskih zahtev, temveč kot naš skupni načrt za bolj zdravo, varnejšo in pravičnejšo prihodnost. Zakon nas vodi na pot razogljičenja in večje odpornosti proti podnebnim spremembam," je prepričan minister.

Zakon bo predvidoma omogočil več podpore ljudem, več subvencij za čiste tehnologije, več naložb v energetsko prenovo stavb, več podpore gospodarstvu za zeleni prehod ter tudi več zaščite pred vremenskimi ujmami, je povedal.

Dve milijardi evrov evropskih sredstev

Po njegovih besedah je predvideno črpanje skoraj dveh milijard evrov evropskih sredstev v sedmih letih - od tega okoli 360 milijonov evrov iz socialnega sklada za podnebje za podporo predvsem najbolj ranljivim gospodinjstvom – za zmanjševanje uvozne odvisnosti od fosilnih goriv, zmanjševanje energetske in mobilnostne revščine ter za krepitev odpornosti proti podnebnim spremembam.

Predlog zakona je bil predviden že za obravnavo na seji vlade 24. aprila, a je bil takrat umaknjen z dnevnega reda zaradi dodatnih usklajevanj.

Predlog je bil glede na tistega iz aprila dopolnjen, je povedal minister, in sicer po novem vsebuje varovalke glede vpliva nove sheme emisijskih kuponov za stavbe in cestni promet (t. i. ETS BRT oz. ETS 2), ki se uvaja ob veljavni shemi kuponov za sektorje industrije, energetike, pomorstva in letalstva (ETS 1) in pri kateri bodo zavezanci za nakup kuponov dobavitelji goriv.

"Slovenija ni otok znotraj EU"

Tako dobavitelji goriv ne bodo smeli na končne kupce prenesti cene emisijskih kuponov v višini, višji od tiste, ki jo bodo sami plačali. Poleg tega bo vlada v primeru cen emisijskih kuponov za promet in stavbe nad določeno mejo (po pisanju portala N1 bo ta meja višina okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, kot bo določena v letu pred začetkom predaje emisijskih kuponov) te stroške uravnotežila z ustreznim znižanjem davkov in drugih dajatev.

Glede dejstva, da predlog kljub prvotno drugačnim načrtom ministrstva ohranja veljavni sistem subvencij za fosilna goriva - prek vračila trošarine za dizelsko gorivo pri komercialnem prevozu blaga in potnikov -, je minister povedal, da Slovenija ni otok znotraj EU in ima zelo veliko tovornega prometa tako s severa proti jugu kot z vzhoda proti zahodu, tako da to težavo rešujejo na ravni EU.

Verjetno ne bo mogoče najti enotne rešitve za vseh 27 članic, bi pa lahko prišli do enotnih rešitev po regijah, za kar se zavzema Slovenija, je dodal minister.

Kot so na ministrstvu pojasnjevali aprila ob predstavitvi takratnega predloga zakona, so presodili, da bi Slovenija, če bi to vračilo ukinili le pri nas, ne pa tudi v sosednjih državah, izgubila proračunske prihodke, saj bi prevozniki gorivo točili v bližnjih državah, emisije pa bi ostale enake.

Nevladniki nezadovoljni s predlogom podnebnega zakona

Slovenija nujno potrebuje podnebni zakon za dostop do sredstev EU, za zmanjšanje podnebnih neenakosti in za kontinuiteto podnebne politike, a v "razvodeneli različici", ki jo je danes potrdila vlada, manjkajo nekateri ključni elementi, menijo nevladne organizacije Umanotera, Greenpeace in Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC).

Kot so sporočili, pozdravljajo vložitev zakona v parlamentarno obravnavo, a hkrati opozarjajo, da predlog ne odraža resnosti znanstvenih opozoril ali političnih zavez vlade, zapisanih v koalicijski pogodbi.

Zakon, ki državi, državnim organom, občinam in gospodarskim subjektom ne postavlja jasnih ciljev ter obveznosti in ne zagotavlja nadzora nad izvajanjem ukrepov, ne more predstavljati temelja učinkovite podnebne politike, so kritični.

"Podnebni zakon je priložnost za ambiciozen napredek vseh nas v odporno in dolgoročno odgovorno družbo. Vendar pa to ni mogoče, če zakon ne določa zavezujočih podnebnih ciljev, pristojnim institucijam ne nalaga jasnih nalog ter še naprej dopušča aktivno podporo uporabi fosilnih goriv. V parlamentarni proceduri se lahko zakon bistveno izboljša," meni Aljoša Petek iz PIC.

Jonas Sonnenschein iz Umanotere je dodal, da bi zakon potrebovali na začetku mandata, zdaj pa ga bomo dobili šele proti koncu in to v precej neambiciozni različici. "Da zakon končno bo, je dobro, a strateške podnebne politike se ne gradi na takšen način. Potrebujemo samozavestno socialno in industrijsko podnebno politiko, ki bo končno izkoristila ogromen potencial zelenega prehoda," je dejal.

Vlada je iz zakona črtala ukinitev škodljivih subvencij 

Nevladniki menijo, da sistemski zakon ni verodostojen, če ne obravnava vprašanja subvencij za fosilna goriva. "Vlada je na tem področju naredila popoln preobrat, saj je iz podnebnega zakona in nacionalnega energetskega in podnebnega načrta črtala ukinitev škodljivih subvencij, kar je Evropska komisija v nedavnem pregledu ostro in upravičeno kritizirala. Prav tako je odstranila več finančnih ukrepov, ki bi gospodinjstvom in gospodarstvu zagotovili nujno potrebna sredstva za učinkovito naslavljanje podnebne krize," opozarjajo.

Tudi Sara Kosirnik iz Greenpeacea Slovenija je dejala, da je podnebni zakon potreben, a ne kot birokratski dokument, ki bo le izpolnil minimalne politične potrebe, temveč kot močno orodje, ki bo omogočilo konkretne spremembe. "Upamo, da bodo poslanci prepoznali, da ne moremo sprejemati podnebnega zakona, ki ohranja subvencije za fosilna goriva. To je protislovje, ki spodkopava celotno podnebno politiko," je poudarila.

V organizacijah se jim zdi nerazumljivo, da želi vlada z zakonom navzdol regulirati ceno ogljikovega dioksida. Takšen ukrep pošilja napačne signale potrošnikom in podjetjem, saj spodbuja nadaljnjo odvisnost od fosilnih goriv in zavira prehod na nizkoogljične tehnologije, je tudi izrazito socialno krivičen, poudarjajo.

Največ koristi od nižjih cen ogljika imajo po njihovih navedbah namreč premožna gospodinjstva z visoko porabo energije. "Namesto da izgubljamo proračunske prihodke za subvencioniranje onesnaževanja, bi jih lahko usmerili v podnebno dividendo, ki bi konkretno pomagala revnejšim in srednjemu razredu. Tako bi združili pravičnost in učinkovitost – in to bi moralo biti vodilo sodobne podnebne politike," so prepričani.

Poziv poslancem 

Poslance pozivajo, naj predlog podrobno preučijo in vanj vključijo ključne elemente za učinkovito in pravično podnebno ukrepanje, ki bodo koristili celotni družbi, ne zgolj zasebnim, partikularnim interesom. V nasprotnem primeru bo podnebni zakon še ena zamujena priložnost in še ena prelomljena obljuba, opozarjajo.