Vlada na maratonski seji sprejela proračunski razrez za 2016 in 2017 (video)

Proračunski uporabniki imajo sicer do 21. avgusta čas, da pripravijo svoje finančne načrte, vlada pa bo končni predlog proračunov za prihodnji dve leti obravnavala in sprejela predvidoma na seji 17. septembra.

Vlada je razpravo o razrezu proračunskih izdatkov za predloga proračunov za leti 2016 in 2017 začela sredi julija, potem ko je junija določila, da bo za 2016 zgornja meja odhodkov znašala 9,272 milijarde evrov, za 2017 pa pri 9,115 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj po denarnem toku v naslednjem letu ne sme presegati 1,95 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v letu 2017 pa ne 1,82 odstotka BDP.

Programsko oblikovan razrez proračuna Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, je predlagani razrez oblikovan programsko, pri čemer so bile prioritete vlade usmerjene v področja poplavne varnosti, zdravja, izobraževanja, varnosti, sociale, infrastrukture in pravosodja. V zadnjih tednih je bilo slišati predvsem pozive k dvigu sredstev za obrambo in policijo.

Vlada pri pripravi proračunov sledi ustavni določbi o fiskalnem pravilu in nedavno sprejetemu zakonu o izvajanju tega pravila, ki predvideva postopno uravnoteženje prihodkov in izdatkov javnih financ.

Investicijski odhodki se vračajo na raven iz leta 2013 Predloga proračunov za 2016 in 2017, kot je že večkrat opozoril minister Mramor, zaznamujeta nižji načrtovani ravni prihodkov, kar je predvsem posledica nižjih pričakovanih prihodkov iz evropskega proračuna zaradi prehoda med izvajanjem finančnih obdobij EU za 2007 - 2013 in 2014 - 2020 in nižjih nedavčnih prihodkov, medtem ko raven davčnih prihodkov v obeh letih raste.

Značilnost predlaganih proračunov je tudi, da nista več usmerjena tako izrazito investicijsko, kot sta bila proračuna za 2014 in predvsem tisti za letos. Raven investicij v teh dveh letih je bila namreč izrazito visoka zaradi tega, ker se z letošnjim letom zaključuje obdobje upravičenih stroškov financiranja iz finančne perspektive 2007 - 2013. Predvidena raven investicijskih odhodkov se tako v naslednjih dveh letih vrača na raven iz leta 2013.

Država po polletju na poti k izpolnitvi proračunskih ciljev Vlada je sprejela še poročilo o izvrševanju polletnega proračuna, v katerem je primanjkljaj dosegel 685,2 milijona evrov. Ocene gibanja prihodkov in odhodkov do konca leta kažejo, da bi primanjkljaj takrat dosegel 1,379 milijarde evrov ali 3,6 odstotka BDP, kar je v skladu z rebalansom letošnjega proračuna.

Do konca junija je bilo ustvarjenih 4,193 milijarde evrov proračunskih prihodkov ali 49 odstotkov predvidenih v rebalansu letošnjega proračuna ter 4,879 milijarde evrov proračunskih odhodkov ali 49,1 odstotka predvidenih v rebalansu, v poročilu navaja ministrstvo za finance.

Ministrstvo za finance ocenjuje, da primanjkljaj celotnega sektorja države, izkazan po evropski metodologiji ESA 2010, po dozdajšnjih ocenah do konca leta ne bo presegel napovedanih 2,9 odstotka BDP, kot je tudi slovenska zaveza iz dopolnjenega programa stabilnosti.