Sreda, 20. 7. 2011, 14.19
8 let, 6 mesecev
Vlada je potrdila nadgradnjo zdravstvenega sistema
Glavna sprememba na področju financiranja zdravstvenega sistema v dokumentu nadgradnje je ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obvezne participacije, medtem ko prispevna stopnja za obvezno zdravstveno zavarovanje ostaja enaka.
V dokumentu se tudi predlaga odprava možnosti odpisa, odloga ali obročnega plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Delodajalci in drugi zavezanci za plačilo prispevkov bodo morali zavarovance mesečno obveščati tudi o plačanih in ne le o obračunanih prispevkih.
Za takšno košarico pravic bi po Marušičevih besedah potrebovali dodatnih 244 milijonov evrov, kar bi pridobili iz sredstev, zbranih preko participacije. Ker participacija nima narave davka ali prispevka, saj je uvedena šele po dohodnini, ne obremenjuje stroškov dela in nima vpliva na konkurenčnost, je navedeno v dokumentu.
Neuradno naj bi bila višina participacije razdeljena na tri razrede, kot pri dohodnini. V prvem bi plačevali 3, v drugem 19 in v zadnjem 60 evrov mesečno, medtem ko sedanja premija prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja znaša za vse zavarovance 24 evrov.
Iz košarice pa se bodo izločile socialne storitve, kot so pogrebnine in posmrtnine, in pa nenujni prevozi ter zdraviliško zdravljenje, ki ni nadaljevanje bolnišničnega. Poleg tega obvezno zavarovanje ne bo več krilo pripravništev in specializacij, raziskovalnih dejavnosti v okviru terciarne dejavnosti in nadomestil za odsotnost z dela zaradi bolezni za brezposelne.
Poleg tega predlaga povišanje pavšalnega prispevka za avtomobilske škode v zdravstvo. Predlagano je povišanje na 15 odstotkov, s čimer bi prišli do dodatnih 30 milijonov evrov.
Izračuni predvidenih javnofinačnih posledic ukrepov še niso bili opravljeni. V ta namen je bila pretekli teden ustanovljena komisija, ki bo pripravila izračune, vlada pa jih bo obravnavala predvidoma jeseni, napoveduje minister.
S takšnimi ukrepi v financiranju zdravstvenega sistema bi se po napovedih ministrstva izdatki za zdravstveno varstvo sicer znižali s sedanjih 9,3 na 8,7 odstotka bruto domačega proizvoda. Bi se pa povečal delež javnih sredstev za zdravstvo na 81 odstotkov.
Naraščanje deleža zasebnih sredstev v zdravstvu (v Sloveniji povprečna letna rast deleža zasebnih izdatkov znaša 1,24 odstotka, medtem ko se javna sredstva v zadnjih letih zmanjšujejo za v povprečju za 0,47 odstotka) je po pojasnilih Marušiča povezano s slabšo dostopnostjo do zdravstvenih storitev in kaže na neučinkovito delovanje ter financiranje zdravstvenega sistema. Delež neposrednih izdatkov je neposredno povezan z razvitostjo države - manj razvite imajo višji delež neposrednih izdatkov, trdi minister.
Glede na dosedanje odzive delodajalcev in delojemalcev pa Pahor sklepa, da dokument uživa precejšnjo podporo. Sicer bodo v avgustu pri državnem sekretarju v kabinetu premiera Milošu Pavlici potekali neformalni posveti s predstavniki socialnih partnerjev o zdravstveni ter pokojninski reformi in reformi trga dela. Sindikati podpirajo ukinitev prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in uvedbo splošne participacije. Medtem pa se delodajalci bojijo, da bo participacija pomenila večjo obremenitev plač in tako vplivala na konkurenčnost gospodarstva.
Dokument vključuje tudi reorganizacijo javnih zdravstvenih zavodov, tako v smeri mreženja in povezovanja kot tudi v smeri avtonomizacije. Skupno bi se tako združilo 30 zdravstvenih domov, na ta račun pričakujejo na ministrstvu 20 milijonov evrov prihranka. Po ministrovih napovedih bodo zavodi s prenosom lastništva sami skrbeli za infrastrukturo, ministrstvo pa bo kot regulator skrbelo za kader in investicije.