Nedelja, 2. 6. 2013, 11.59
8 let, 7 mesecev
Virant bo o uresničevanju sodbe o izbrisanih poročal Svetu Evrope
V sredo ga bo sprejel tudi generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland. Evropsko sodišče za človekove pravice Sloveniji slovenski vladi namreč ni podaljšalo roka za pripravo odškodninske sheme za izbrisane. Za podaljšanje roka je država zaprosila potem, ko je postalo jasno, da ji omenjene sheme, ki ji jo nalaga lanska sodba evropskega sodišča, ne bo uspelo sprejeti do 26. junija.
V odgovoru, s katerim je zavrnilo prošnjo za podaljšanje roka, je sodišče Sloveniji tudi naložilo, naj o uresničevanju sodbe glede izbrisanih redno poroča pred pristojnim odborom namestnikov ministrov Sveta Evrope.
Poleg Slovenije bo omenjeni odbor v Strasbourgu od torka do četrtka preučil tudi izvrševanje sodb evropskega sodišča v primeru Albanije, Armenije, Azerbajdžana, Belgije, Bosne in Hercegovine, Bolgarije, Grčije, Madžarske, Irske, Italije, Moldavije, Romunije, Rusije, Srbije, Turčije, Ukrajine in Velike Britanije.
Omenjeno shemo predvideva zakon o povračilo škode izbrisanim, ki ga je v ponedeljek izbrisanim predstavil Virant. Po predlogu bi vsak od okoli 8000 upravičencev za vsak mesec izbrisa dobil po 30 evrov, kar pomeni, da bi najvišja odškodnina znašala dobrih 7500 evrov. Skupaj bi tako za odškodnine namenili okoli 32 milijonov evrov.
A izbrisani in njihovi predstavniki se s tem ne strinjajo in predlagajo, naj odškodnina za vsak mesec izbrisa znaša vsaj 260 evrov, kolikor znaša minimalna socialna pomoč.
Aprila pa je Virant ocenil, da je zelo težko dokazovati predvsem vzročno zvezo med izbrisom in škodo, ki je nastala. "Nihče ne ve, kaj bi se dogajalo s temi ljudmi, če bi dobili stalno prebivališče v Sloveniji, ali bi bili socialni primer, zaposleni, revni, bogati ...," je takrat dejal. Ocenjuje tudi, da so predlagane odškodnine dokaj primerljive z odškodninami za žrtve vojnega nasilja.