Sreda,
24. 7. 2013,
14.12

Osveženo pred

9 mesecev, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

Zapor Vrt Vrt Povšetova

Sreda, 24. 7. 2013, 14.12

9 mesecev, 1 teden

Video: vrt na Povšetovi prispeva k izobraževanju zapornikov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Vrt ob ljubljanskem zaporu na Povšetovi skupaj obdelujejo varovanci zapora in prostovoljci.

Pridelke porabijo v kuhinji zapora, delo na vrtu pa za zapornike predstavlja hortikulturno terapijo in jim ob izpustitvi omogoči lažji vstop v zunanji svet, pojasnjujeta Urban Presker iz Zavoda Voluntariat in Mirjam Kopše iz društva Ekologi brez meja.

Prvo delavnico so izpeljali pred tremi leti Prvo delavnico na vrtu na Povšetovi so izpeljali pred tremi leti, saj so želeli oživiti nekdanji vrt, lani pa so vrt začeli intenzivneje obdelovati in sodelovati tudi z notranjimi prostovoljci iz zavoda za prestajanje kazni zapora. Notranji prostovoljci na vrtu delajo vsako dopoldne, vsako sredo pa se jim pridružijo tudi zunanji, je pojasnil Presker.

Skupen projekt Zavoda Voluntariat, Ekologov brez meja in Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana je financiran tudi iz evropskih sredstev, pridelano zelenjavo pa porabijo v kuhinji zapora, pojasnjuje Presker.

Sodelovanje med notranjimi in zunanjimi prostovoljci omogoča zapornikom lažjo resocializacijo Po njegovih besedah delo na vrtu ponuja tudi priložnost za druženje prostovoljcev in varovancev zavoda, saj je cilj projekta tudi sodelovanje med notranjimi in zunanjimi prostovoljci, kar omogoča zapornikom lažjo resocializacijo oziroma lažji vstop v zunanji svet ob njihovi izpustitvi. Kandidate med varovanci zapora, ki jih tovrstno delo zanima, izbira psihologinja v zaporu. Delo na vrtu jim veliko pomeni tudi zato, ker so v zaporu s fizičnimi aktivnostmi omejeni, je dejal Presker.

Po besedah Kopšetove vrt trenutno obdeluje od tri do pet notranjih prostovoljcev in od štiri do šest zunanjih prostovoljcev. Kot je dejala, se prostovoljci ob tem tudi veliko naučijo, saj je za večino to, kar delajo, novo. Slovenci po njenih besedah sicer mislimo, da smo narod vrtnarjev in da vse znamo, vendar ni res. Ob tem je Kopšetova poudarila tudi pomen zelenega odpada na vrtu, s pomočjo katerega naredijo permakulturne grede. Na vrtu po njenih zagotovilih uporabljajo samo naravna gnojila.

Pri posameznikih se začnejo kazati učinki, ko rastline vzklijejo in zrastejo S projektom želijo po besedah Kopšetove promovirati tudi pridobivanje kompetenc in hortikulturno terapijo v ustanovah zaprtega tipa pri nas, ki je v tujini zelo razvita. Kot poudarja, se pri posameznikih začnejo kazati učinki, ko rastline vzklijejo in zrastejo.

Zapornik Boris iz Ljubljane, ki pri projektu vsakodnevno sodeluje že okoli mesec dni, pojasnjuje, da delo na vrtu zanj predstavlja izobraževanje in tudi sprostitev, saj je vajen gibanja in v zaprtem prostoru težko zdrži. Tovrstno delo ga zanima, pridobljeno znanje pa bo gotovo uporabil tudi doma, je dejal.

Vrt na Povšetovi je obiskala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Kot je poudarila, podpira samooskrbo v zaporih, ker to vpliva na zmanjševanje stroškov zavoda. Tudi sama je izpostavila pomen dela na vrtu za posameznika, saj lahko to pripomore k njegovim delovnim navadam in poklicnim kvalifikacijam ter vpliva na njihovo vključitev v nadaljnje življenje.