Sreda, 16. 8. 2017, 19.55
7 let, 2 meseca
Veliko objavljate na Facebooku? Pazljivo, veliki brat vas gleda. #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,80
5
Policija, inšpektorji, socialni delavci, delodajalci. Vsi lahko o vas poizvedujejo tudi na družbenih omrežjih, nekateri to tudi počnejo. Kako daleč (lahko) grejo?
Tveganjem, povezanim z objavami na družbenih omrežjih, se boste seveda najlažje izognili tako, da potencialno spornih vsebin ne objavite. Druga možnost pa je, da uporabite možnost nastavitev zasebnosti, ki bodo dostop do vsebin omejili na vaš krog (spletnih) prijateljev.
S tem boste precej bolj varni pred neprijetnimi presenečenji, ki se dogajajo že nekaj časa. Spomnimo le na primer gorskega kolesarja, ki je po objavi fotografije na Facebooku dobil opozorilo okoljskega inšpektorja. Z vožnjo po planinski poti pod obronki Vrtače v Karavankah je namreč kršil zakon o ohranjanju narave, ki prepoveduje gorsko kolesarjenje v naravnem okolju.
Ali primera pohodnikov, ki sta pred leti prenočila v šotoru v gorah. Fotografija njunega začasnega bivališča pa je dosegla nadzornika Triglavskega narodnega parka (TNP), ki jima je izrekel globo.
Policija poleg objav potrebuje tudi prijavo oškodovanca
Na drugi strani pa posnetek z družbenega omrežja ne zadostuje za uvedbo prekrška nad tistimi, ki so v zadnjem času plezali na 360 metrov visok dimnik trboveljske termoelektrarne.
Podjetje Termoelektrarna Trbovlje je v likvidaciji, dimnik pa v zadnjih letih ni bil vzdrževan in je zato nevaren. Lastnik termoelektrarne Holding Slovenske elektrarne (HSE) zato take podvige prepoveduje, a kljub domnevnemu 24-urnemu varovanju posamezniki še vedno tvegajo. Njihovi spektakulrani posnetki z družbenih omrežij pa krožijo po svetovnih medijih, je danes poročala Planet TV.
Policija pravi, da takim posameznikom globe ne more izreči, saj brez prijave domnevnega oškodovanca v nobenem primeru ne prične postopka. O tem smo že pisali v članku o posnetku (poskusa) tatvine v Ljubljani. "V fazi zbiranja obvestil pa policisti lahko pogledajo posnetek, ki pa nima dokazne vrednosti za dokazovanje prekrška. Seveda pa posnetki lahko predstavljajo okoliščine, ki pomagajo razjasniti dogodek, odgovornost, vloge v dogodku in podobno," pravijo na policiji.
Več v spodnjem videu.
Policija se spotakne ob sovražni govor, izsiljevanje,...
Primer, ko je objava na družbenem omrežju dokaz v kazenskem postopku, je sum umora v Krškem, ki je trenutno v fazi sojenja. Sojenja se je prijelo ime 'Facebook umor', saj sta obtoženca žrtev snemala in predvajala na Facebooku med samim pretepom, ki je bil zanjo usoden. Obramba si je, kot nam je pojasnil eden od odvetnikov obtoženih Dušan Dornik, prizadevala video izločiti, a neuspešno.
Objave in dejanja na omrežjih so lahko predmet policijskega postopka, če policija v njih prepozna sum kaznivega dejanja. "Policija je že obravnavala posamične primere kaznivih dejanj, pri katerih je bila njihova izvršitev povezana z različnimi družbenimi omrežji, saj splet in omrežja postajajo vse bolj povezana z izvrševanjem različnih kaznivih dejanj," pravi predstavnik za odnose z javnostmi Drago Menegalija.
Kazniva dejanja, kjer se pojavljajo informacije z družbenih omrežij, so predvsem javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (sovražni govor), kazniva dejanja na škodo mladoletnih oseb, izsiljevanje, grožnje, goljufije in podobno.
Policisti pa tudi sami spremljajo družbena omrežja, in sicer v povezavi z varnostnimi pojavi, kot so sovražni govor, terorizem, razširjanje posnetkov spolnih zlorab otrok, pravi sogovornik.
Preberite še:
"Sami živimo le enkrat, podatki pa so večni" #intervju
Sedem razlogov, zakaj zapustiti Facebook in kako to storiti
TOP 10: Vplivneži, ki odločajo o tem, kakšen bo vaš jutri
Kako Facebooku preprečiti, da bi o vas vedel preveč
Javni uslužbenec si je med bolniško najverjetneje privoščil oddih, a ga je delodajalec ujel. Svojo začasno lokacijo je namreč delil na družbenem omrežju, ki pa ga je na njegovo nesrečo spremljal tudi delodajalec.
Med bolniško na oddih - to pa objavil na Facebooku
Nenazadnje pa vaše objave lahko zanimajo vašega delodajalca. Neimenovani javni zavod je na primer pred dvema letoma zaprosil Informacijsko pooblaščenko za mnenje o možnosti uporabe informacij s facebook profila zaposlenega v postopku izredne odpovedi. Na javno dostopnem profuilu delavca so namreč ugotovili, da je bil v času bolniške odsotnosti izven kraja bivanja, iz vprašanja pa izhaja, da je bil v hotelu.
Infomacijska pooblaščenka je podala mnenje, da "uporaba fotografij in podatkov, pridobljenih z odprtega Facebook profila zaposlenega, pri vodenju postopka izredne odpovedi na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih, ne predstavlja kršitev določb zakona o varovanju osebnih podatkov".
Za socialne delavce "koristne" tudi fotografije
Če prejemate socialno pomoč ali koristite kakšne druge pravice s področja sociale, je eden od tistih, ki lahko pošpega v vaše spletno domovanje, socialni delavec.
Informacijska pooblaščenka pravi, da si lahko delavci centrov za socialno delo (CSD) z namenom ugotavljanja dejstev, pomembnih za izdajo odločbe v konkretnem postopku (na primer dejstva, ali živite s partnerjem ali ne), ogledajo javno dostopen Facebook profil. V še dopusten obseg ogleda spadajo tudi objavljene fotografije. Glede na to, da Facebook omogoča, da profil zapremo pred očmi javnosti, je po mnenju pooblaščenke nekdo, ki omogoča prosto dostopnost svojih fotografij splošni javnosti, privolil v to, da vsi te fotografije lahko pogledajo.
"Drugače pa bi bilo, če bi vlagatelj profil zaprl za javnost in bi CSD do teh podatkov prišel na nedopusten način ali pa bi zahteval od vlagatelja dostop do profila."
Inšpektor ali socialni delavec lahko potrkata tudi na vrata vašega spletnega doma. A ogledata si lahko le javno dostopen del profila.
Objava je lahko dovolj za inšpektorja, a redko
Da po družbenih omrežjih špegajo inšpektorji, smo že omenili uvodoma. Kot pravijo na okoljskem inšpektoratu, je prijav na podlagi spletnih objav vse več, inšpektor pa lahko v posameznih situacijah izreče opozorilo oziroma globo na podlagi objave na družbenih omrežjih.
Če je že iz same spletne objave razvidna kršitev zakonodaje in kdo je kršitelj, potem je lahko tudi objava že zadostni dokaz v prekrškovnem postopku. V vsakem primeru pa mora domnevnemu kršitelju inšpektor dati možnost, da pojasni svojo plat zgodbe. Na vprašanje, ali imajo inšpektorji na družbenih omrežjih službene profile, na okoljskem inšpektoratu odgovarjajo nikalno. Evidenc, koliko tovrstnih opozoril so inšpektorji že razposlali in koliko kazni so izrekli v zvezi z kršitvami odkritih na podlagi objave na spletu oziroma družbenih omrežjih, pa ne vodijo.
Na delovnem inšpektoratu pravijo, da nimajo dovolj zaposlenih, da bi lahko spremljali družbena omrežja in imeli za ta namen službene profile. "Morebitne objave na družbenih omrežjih so nam lahko predvsem informacija za nadaljnje postopke, ki jih moramo izpeljati za ugotovitev dejanskega stanja," pravijo in dodajajo, da je v primeru kršitev pravic delavcev objava na družbenih omrežjih težko zadosten dokaz.
Spletno nakupovanje je v porastu, s tem pa se po družbenih omrežjih vse več gibljejo tudi tržni inšpektorji. Ti nadzorujejo, ali ponudniki poslujejo v skladu z zakonodajo.
Pod drobnogledom tudi strani podjetij
Glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić pravi, da njeni uslužbenci družbena omrežja, kot tudi splet na splošno, spremljajo predvsem v okviru nadzora tistih, ki se ukvarjajo s spletno prodajo. Če ugotovijo, da posameznik to počne brez ustrezne registracije dejavnosti, ga v okviru presoje dela na črno "prevzame" davčna inšpekcija. Če ima podjetje, pa mora ravno tako ustrezati določenemu naboru pravil, kar inšpektorji med drugim preverjajo na družbenih omrežjih.
Na vprašanje, ali imajo inšpektorji službene profile na teh omrežjih, Grlićeva odgovarja, da gre za javno dostopne vsebine, zato službenega profila nimajo. Evidenc o tem, koliko nadzorov so začeli ali dopolnili s spremljanjem družbenih omrežij, pa nimajo.
5