Sreda, 19. 4. 2017, 11.10
7 let, 2 meseca
Varuhinja zahteva oceno ustavnosti novele zakona o tujcih #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,30
7
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je vložila zahtevo za ustavno presojo novele zakona o tujcih. Predlagala je prednostno obravnavo in zadržanje 10. b člena, ki po njenem mnenju nedopustno posega v človekove pravice oziroma temeljne svoboščine.
Nussdorferjeva je ob tem dejala, da gre po njenem prepričanju za protiustaven člen, saj predvideva oblastno ravnanje, ki krši človekove pravice. Za presojo ustavnosti se je odločila, ker si, kot je dejala, "vsi, tudi tujci, zaslužijo, da so obravnavani kot subjekti, ne objekti".
Sprememba zakona o tujcih, ki je začela veljati 4. februarja, v zaostrenih migracijskih razmerah omogoča sprožitev posebnega ukrepa omejevanja vstopa tujcev v državo, če:
- ta ne izpolnjuje pogojev za vstop,
- je v državo vstopil nezakonito.
Ukrep ne velja, če je tujec v smrtni nevarnosti, v primeru zdravstvenih okoliščin ali za mladoletno osebo brez spremstva.
Preberite še:
- Kaj prinaša zakon o tujcih?
- Pahor meni, da je zakon o tujcih v skladu z ustavo
- Novela zakona o tujcih premagala še eno oviro
Podpisniki peticije: Ustavi to norost
K sprožitvi ustavne presoje so varuhinjo že po sprejetju novele januarja letos pozvali v nevladnih organizacijah, pred mesecem dni pa tudi več kot 1.300 podpisnikov peticije inštituta Danes je nov dan, ki so jo pozvali, naj "ustavi to norost".
Prepričani so, da bi Slovenija s takim ukrepom kršila:
- pravico do učinkovitega azilnega postopka,
- prepoved kolektivnih izgonov in prisilnih vračanj,
- pravico do učinkovitega pravnega sredstva ter
- prepoved vračanja.
S tem bi kršila Ženevsko konvencijo o statusu beguncev, Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter Dublinsko uredbo.
Novela je naletela tudi na kritike v tujini, predvsem pri Svetu Evrope.
Nussdorferjeva je sicer danes poudarila, da peticija ni vplivala na njeno odločitev, "kajti varuh je samostojen in se odloča glede na to, kaj meni glede varstva človekovih pravic".
Novela predvideva, da bi v primeru ponovnega migracijskega vala policija dobila pooblastilo, da tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev, ne dovoli vstopa v državo.
Ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar ustavni presoji nikoli ni nasprotovala. Čeprav verjame v ustavnost ukrepov, bi imela z njo država bolj trdno začrtano smer, kako naj ravna, ko doseže obremenitev, ki ji lahko povzroči težave pri izvajanju mednarodnih obveznosti.
Na odločitev varuhinje človekovih pravic so se že odzvali v Amnesty International Slovenije, kjer njeno odločitev pozdravljajo. Menijo, da so se poslanke in poslanci s sprejetjem zakona obrnili stran od ustavnih načel in mednarodnopravnih obveznosti, ki varujejo človekove pravice. Namesto da bi begunce in prosilce za azil pripoznali kot ljudi, ki bežijo pred grozotami vojne in preganjanja ter potrebujejo zaščito, jih obravnavamo kot grožnjo nacionalni varnosti ter jim zanikamo ključne pravice in zaščito po mednarodnem pravu. V organizaciji za človekove pravice upajo, da bo ustavno sodišče to popravilo.
7