Kaj prinaša zakon o tujcih, ki ga je sprejela vlada?

Koalicijske partnerice so o noveli zakona o tujcih razpravljale še pred sejo vlade in se o podpori tudi dokončno uskladile.

Začasni ukrep, ki bo veljal v primeru ogrožanja notranje varnosti

Kot je po seji vlade povedala ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, je ukrep začasen in ga bodo uporabili le v primeru ponovnega migracijskega vala, ko bi bila ogrožena javni red in notranja varnost. Kriteriji za to so natančneje določeni v predlogu novele.

Ukrep je tudi prilagoditev na restriktivno zakonodajo, ki jo sprejemajo države severno od nas, v neposredni soseščini predvsem Madžarska in Avstrija, je še dejala ministrica.

Ne moremo si privoščiti, da bi se pri nas zadrževalo večje število pribežnikov, ki ne izpolnjujejo pogojev za vstop v državo, je dejala ministrica Vesna Györkös Žnidar. Foto: Matej Leskovšek

Kaj prinaša zakon?

Poseben ukrep v predlogu novele je, da policija tujcu, ki ne izpolnjuje pogojev, ne dovoli vstopa v državo. Tujca, ki je nezakonito na območju izvajanja ukrepa, privede do državne meje in ga napoti v državo, iz katere je nezakonito vstopil.

Policija po noveli zakona tako ravna tudi, če tujec izrazi namen podati prošnjo za mednarodno zaščito, in sicer ko želi nezakonito vstopiti ali je že zunaj mejnega prehoda iz druge varne države članice EU, če je nezakonito vstopil v Slovenijo in je na območju izvajanja ukrepa.

Ukrepa pa ne bodo uporabljali, ko bo neposredno ogroženo življenje tujca, ko bo obstajala resna nevarnost, da bo podvržen mučenju, nečloveškemu, ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju v državi, v katero bi bil napoten, ali pa zaradi zdravstvenih okoliščin. Prav tako ukrep ne bo veljal v primeru ocene, da gre za mladoletnika brez spremstva.

Zakon predvideva tudi ustanovitev urada za tujce

Ukrep bo DZ na predlog vlade sprejel z dvotretjinsko večino vseh poslancev, in sicer najdlje za šest mesecev z možnostjo podaljšanja. O prenehanju njegove uporabe bo DZ odločil z večino glasov vseh poslancev. Sprejetje ukrepa bo vladi predlagalo MNZ na podlagi ocene o spremenjenih razmerah na področju migracij.

Novela zakona predvideva tudi ustanovitev urada za tujce. V preteklosti je bila sicer novela deležna precej kritik zlasti z vidika ustavnosti, in sicer tako od opozicije kot tudi nevladnih organizacij.

S sprejetjem predloga bi beguncem in prosilcem za azil zanikali pravico do zaščite, opozarjajo v nevladnih organizacijah. Foto: Klemen Korenjak

Humanitarci opozarjajo na kršitev mednarodnega prava

Nevladne in humanitarne organizacije, ki delujejo na področju zaščite beguncev ter človekovih pravic, so vlado pozivale, naj novele ne sprejme.

Kot opozarjajo, bi s sprejetjem predloga beguncem in prosilcem za azil zanikali pravico do zaščite, do katere so upravičeni po mednarodnem pravu in pravu Evropske unije. Prepričani so, da predvideni ukrepi ne zagotavljajo ustreznih postopkov zaščite pravic beguncev in migrantov in bi veljali tudi za ljudi, ki bi izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.

Predlog po njihovih opozorilih predstavlja kršitev mednarodnega prava in slovenske ustave.

Glede očitkov o protiustavnosti zakona je ministrica Györkös Žnidar dejala, da o tem lahko odloči le ustavno sodišče. Obenem je dodala, da če zakon ne bi bil skladen z ustavo, ne bi dobil podpore na vladi.

"Ni sprejemljivo, da bi ljudi spuščali na slovensko ozemlje brez vsake identifikacije," poudarja pravnik Jernej Letnar Černič. Foto: Ana Kovač "Policisti niso usposobljeni za odločanje o vračanju beguncev"

S stališčem nevladnih organizacij se strinja tudi pravnik Jernej Letnar Černič. "Ko pride neka družina na slovensko-hrvaško mejo, bi policist moral narediti analizo, ali bi vračilo te družine pomenilo kršitev prepovedi vračanja beguncev v neko državo, za kar pa policisti niso usposobljeni," je izpostavil eno od težav.

"Treba bi bilo vzpostaviti sistematičen nadzorni sistem za identifikacijo vseh oseb, ki bi prišle na slovensko ozemlje, da bi potem lahko podatke teh oseb primerjali z bazami podatkov EU in Interpola in da se ne bi zgodilo, da bi prek Slovenije šli teroristi v Zahodno Evropo. Ni sprejemljivo, da bi ljudi spuščali brez vsake identifikacije," je dodal.

To se morda sliši malo pretirano, a za to se je odločila že Danska, pravi nekdanji šef vojaške obveščevalne službe. Foto: Bojan Puhek

Nekdanji obveščevalec: Takšno novelo potrebujemo, da preprečimo migrantski žep

"Namen novele je preprečiti nastajanje žepa migrantov v Sloveniji. Novela poskuša predvideti večje število nezakonitih prehodov meje, kar se nam je že zgodilo. Po veljavni zakonodaji smo vsakega, ki zaprosi za azil, dolžni sprejeti v državo, namestiti, pregledati in tako naprej. Takoj se torej začne neki postopek, kar bi v primeru velikega navala migrantov in če bi Avstrija zaprla meje, pomenilo, da bi se pri nas začelo nabirati veliko nelegalnih migrantov," pa pravi nekdanji šef vojaške obveščevalne službe Boštjan Perne.

"Z novelo se želi doseči, da bi mejo pod posebnimi pogoji enostavno zaprli, kar pomeni, da bi tudi tistim, ki bi takoj zaprosili za azil, preprečili vstop Slovenijo. To se morda sliši malo pretirano, a za to se je odločila že Danska. Ne gre torej za odkrivanje tople vode ali hud suspenz pravic, ker so takšne ukrepe že sprejele tudi druge države. Takšna novela je v izrednih situacijah potrebna in prav je, da jo imamo v rezervi, da se uporabi, če je to potrebno in če je to edini način, da se ogromnemu številu migrantov prepreči vstop v državo," je sklenil.

Varuh: Če bodo kršene pravice beguncev, bomo ukrepali