Četrtek, 27. 3. 2025, 7.38
5 dni, 5 ur
V soboto sredi dneva delni sončni mrk
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,58
Naslednji popolni sončni mrk bo pri nas viden šele leta 2081.
V soboto sredi dneva bo tudi pri nas ob jasnem vremenu viden delni sončni mrk. Luna se bo namreč znašla na sredi med Soncem in Zemljo in zakrila manjši del Sonca. Vrhunec mrka bo, gledano iz Ljubljane, ob 12.12, gledano iz Maribora pa ob 12.14. Pri opazovanju mrka je potrebna previdnost.
Sončni mrk je astronomski pojav, ki nastopi takrat, ko se Luna znajde točno na sredi med Soncem in Zemljo. Takšne pojave lahko spremljamo samo takrat, ko je Luna v fazi mlaja, vendar to ni edini pogoj za nastop delnega ali popolnega sončnega mrka, je za STA pojasnil predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna, ki je tudi profesor na mariborski filozofski fakulteti.
Poleg tega, da je Luna v času mlaja, mora biti hkrati tudi v ravnini Zemljine orbite okoli Sonca ali pa zelo zelo blizu te ravnine. Takrat je izpolnjen pogoj za nastop mrka.
K temu, da mrki niso ravno pogosti, namreč prispeva dejstvo, da Lunina orbita okoli Zemlje ni čisto identična z ravnino Zemljine orbite okoli Sonca.
Lunina orbita oziroma ravnina Lunine orbite je namreč glede na Zemljino orbito okoli Sonca nagnjena za kot dobrih pet stopinj, je pojasnil Žiberna.
Viden v večjem delu Evrope
V krajih zahodno od Maribora bo magnituda mrka še višja, proti vzhodu pa nižja. Sonce se bo sicer v času mrka nahajalo na južni strani neba in v bližini zgornje kulminacije.
Tokratni delni sončni mrk bo viden v večjem delu Evrope, razen na jugovzhodu Evrope. Mrk bodo lahko opazovali tudi na severnem Atlantskem oceanu, severozahodu Afrike in na severovzhodu Severne Amerike. Najlepše pa bo viden na severovzhodu Kanade, kjer bo v okolici naselja Akulivik tudi največja magnituda mrka, to je 93 odstotkov. Sonce bo v času mrka pri njih šele vzhajalo, je na spletni strani Astronomskega društva Orion zapisal Žiberna.
Za njim še lunin mrk
Običajno 14 dni pred sončnim mrkom ali po njem nastopi tudi lunin mrk. Par marčevskega delnega sončnega mrka je bil popolni lunin mrk, ki je nastopil 14. marca letos in je bil najlepše viden na območju vzhodnega Tihega oceana, Severne Amerike in v večjem delu Južne Amerike.
Kot je v omenjenem zapisu še nanizal Žiberna, bomo v naslednjih letih v Sloveniji lahko opazovali še nekaj delnih sončnih mrkov. Prvega naslednjega že prihodnje leto 12. avgusta, a ker bo Sonce v času delnega mrka takrat pri nas zahajalo, bo opazovanje zelo okrnjeno.
Nekoliko večjo magnitudo, in sicer 62 odstotkov, bo imel delni sončni mrk 2. avgusta 2027, 1. junija 2030 bo imel delni sončni mrk magnitudo 77 odstotkov, 20. marca 2034 pa 21 odstotkov. "Na naslednji popolni sončni mrk, viden iz Slovenije, bodo naši potomci morali čakati vse do 3. septembra 2081," je dodal Žiberna.
Zaščita je nujna
Ob tem pa je poudaril, da moramo pri opazovanju sončnega mrka obvezno upoštevati vsa varnostna opozorila, saj lahko sicer opazovanje Sonca s prostim očesom pusti nepopravljive poškodbe.
Sonce je varno opazovati le skozi za to pripravljene solarne filtre ali skozi varilsko steklo z optično gostoto 12 ali več. "Razne druge rešitve filtrov, kot so sajasto steklo, več zaporednih leč sončnih očal, klasični fotografski filmi in podobno, ne nudijo varnega načina opazovanja," je opozoril.
V Astronomskem društvu Orion bodo v soboto v primeru jasnega vremena organizirali javno opazovanje delnega sončnega mrka. Potekalo bo v severnem delu zgornjega platoja parkirišča v nakupovalnem središču Europark. Opazovanje bodo začeli ob 11.30, ob tem pa bo društvo ponudilo tudi strokovno razlago. Obiskovalci bodo lahko društvene teleskope uporabili tudi za fotografiranje mrka s pametnimi telefoni. Udeležba na opazovanju je brezplačna in primerna za najširši krog zainteresiranih, je društvo med drugim navedlo v spletni objavi.
Za soboto sicer vremenska napoved ni najbolj obetavna, kaže na oblačno in deževno vreme.
