V Sloveniji vse več otrok (pre)debelih (video)

Čezmerna hranjenost ter debelost otrok in mladostnikov vplivata na slabšo kakovost življenja in večjo verjetnost pojava različnih kroničnih nenalezljivih bolezni, opozarja Jožica Maučec Zakotnik z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ).

Dodaja, da je debelost povezana s povečanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni in različnih vrst raka, pojavom povišanega krvnega tlaka ter boleznimi srca in ožilja. Izvzeti niso niti jetrne bolezni, ortopedski zapleti, dermatološke spremembe, nevrološke in hormonske motnje ter psihosocialne posledice.

Slovenski otroci na tretjem mestu v Evropi Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami Evropske unije, ki so vključene v raziskavo Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju (HBSC), in presega povprečje vrstnikov vseh vključenih držav v raziskavo, navaja Vida Fajdiga Turk z IVZ.

Sicer jih med mladimi 56 odstotkov ne zajtrkuje med tednom, 60 odstotkov jih vsakodnevno ne uživa sadja, 75 odstotkov jih vsak dan ne uživa zelenjave, 37 odstotkov mladih pogosto pije sladkane pijače, kar kaže na slabe prehranske navade. Po podatkih, ki jih navaja Fakulteta za šport, se neustrezna prehranjenost otrok in mladostnikov kaže tudi na njihovi gibalni učinkovitosti, saj predvsem debelost vodi v slabšo gibalno učinkovitost.

Trend se nadaljuje tudi med odraslimi Debelost v otroštvu in mladostništvu predstavlja tveganje za debelost v odrasli dobi in s tem povezanimi posledicami. V Sloveniji je zaznati trend naraščanja debelosti pri vseh starostnih skupinah. Na IVZ so z raziskavo ugotovili, da se je leta 2004 delež debelosti v primerjavi z letom 2001 rahlo znižal, vendar se je v letih 2008 in 2012 spet povečal, predvsem zaradi naraščanja debelosti pri moških, medtem ko pri ženskah ostaja v vseh letih raziskav približno enak.

Raziskava je pokazala, da na stanje prehranjenosti vplivata izobrazba in družbeni sloj, bistveno višji delež debelih se opaža pri nižjih družbenih slojih in z nižjo stopnjo izobrazbe. Delež debelih se na vseh območjih Slovenije povečuje, višji pa je v vzhodnem delu države.