V Sloveniji rakotvorni glifosfat mirno uporabljamo #video

Trendi Kot najstnica je zaradi raka izgubila mamo, nato je za njim dvakrat zbolela sama #intervju

Slovenija je namreč pri glasovanju na evropski ravni temu rakotvornemu zatiralcu plevela dala zeleno luč. Pri nas ga tudi proizvajamo. Podjetje Albaugh v Račah je lani proizvodnjo celo povečalo, in sicer za šest odstotkov. Trenutno v Sloveniji uporabljamo 25 pripravkov, ki vsebujejo rakotvorni glifosat. Letno ga gre v prodajo tudi do 85 ton.

Strup se poliva skoraj povsod

Največ, od 75 do 85 odstotkov, se ga uporablja za vzdrževanje železnic, cest in občinskih javnih površin. Daleč največ ga porabita Dars in Slovenske železnice. Preostala poraba se razporedi med komunalne službe, upravljavce javnih površin, kmetijstvo in posameznike.

Komat Anton, naravovarstvenik in raziskovalec, je pojasnil negativne učinke glifosata za naše zdravje. "Moti delovanje ščitnice, povzroča izreden porast pojavnosti levkemije pri otrocih, tako imenovani ne-Hodgkinov limfom, ki je v 30 letih več za 80 odstotkov," je dejal.

In ravno v Račah, kjer proizvajajo glifosat, so že pred leti opazili izjemno visoko obolevnost za rakom. Od leta 1990 je 22 ljudi zaposlenih na Osnovni šoli Rače zbolelo za različnimi rakavimi obolenji.

Povezava ali zgolj naključje?

Okoljevarstveniki vse bolj vpijejo, da podjetje v Račah pomeni ekološko bombo. Opozarjajo, da glifosat ni zgolj rakotvorna snov, kar je potrdila tudi Mednarodna agencija za raziskovanje raka, ampak lahko pri človeku povzroči številna druga obolenja in patološke spremembe.

Jožef Jurič, nekdanji ravnatelj OŠ Rače, pravi, da je v zadnjih 25 letih za rakom zbolelo 22 ljudi. Te podatke je svetu zavoda šole predstavil že pred šestimi leti. Stopnja obolevnosti z rakom je bila v primerjavi z drugimi okoliškimi osnovnimi šolami ogromna, je povedal.

Najprej so mislili, da so obolenja verjetno posledica onesnaževanja, kot največjega onesnaževalca so takrat navedli podjetje Pinus.

Zadevi je Jurič želel priti do dna

"Ustavilo se je pri tem, da bi morali za raziskavo plačati par 10 tisoč evrov. Tega denarja šola ni imela, občina pa ni hotela plačati," je pojasnil Jurič.

Njegovo delo se končno nadaljuje. V povezavi z Ekološko inciativo Rače raziskavo opravljajo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Aleksander Zidanšek iz Ekološke iniciative Rače je pojasnil, da si iniciativa "želi objektivnih podatkov o obremenjenosti občanov z nevarnimi snovmi".

Ni pa le v proizvodnji herbicidov, je še poudaril Zidanšek. Tu so lakirnica Magna, sežigalnica, letališče in tudi herbicid atrazin, ki se, čeprav je prepovedan že 17 let, še vedno nahaja v podtalnici v koncentracijah nad mejno vrednostjo.

Pa to še zdaleč ni vse. "V preteklosti je bilo precej divjih odlagališč nevarnih snovi, ki jih je država nameravala sanirati, znana je Kozoderčeva jama, potem je, preden je prišla sanacija, ta enostavno izginila iz načrtov za sanacijo," je razložil Zidanšek.

Planet TV Anja: Najtežje mi je bilo, ko mi je zbolela mami #video