Sobota, 26. 5. 2012, 17.49
8 let, 12 mesecev
V Podturnu pri Dolenjskih Toplicah so se zbrali slovenski oglarji

Zbralo se je približno trideset slovenskih oglarjev, slavnostna govornica pa je bila vodja sektorja za podeželje ministrstva za kmetijstvo in okolje Marija Markeš.
Lesno oglje, ki se danes uporablja predvsem za peko na žaru, kuhajo na več kot dvajset kopiščih po Sloveniji, oglarjenju pa sta posvečeni tudi tematski poti, pot sv. Mohorja v Selški dolini in Oglarska pot v Oglarski deželi v Dolah pri Litiji, je nadaljeval.
Opozoril je še, da si oglarji želijo, da bi vsako v Sloveniji prižgano kopo kot turistično zanimivost s posebno subvencijo podprla tudi država. Dodal je, da je prihodnost oglarstva v turizmu, slovenski oglar pa ni več samo tisti, ki ohranja kulturno krajino, zmanjšuje zaraščenost travnikov in neguje mladi gozd. Oglarji postajajo tudi učitelji, raziskovalci in vodiči, je še povedal Prah.
Če bodo v Sloveniji znali najti povezave med surovinami gozda in polja ter jih znali pravilno ponuditi, bo krog ustrezno sklenjen. In če bo vsak dobro opravil svoje delo, bodo tudi uspešno našli izhode za nove čase, je še povedala Markeševa.
Z razvojem rudarstva in razmahom železnice je oglje začel nadomeščati premog, vendar pa ga ni - predvsem v fužinarstvu - povsem nadomestil. Oglje je bilo pomemben proizvod vse do devetdesetih let 19. stoletja, ko so bukovino začeli uporabljati tudi v tehnične namene in je dosegala boljšo ceno kot oglje. Po slovenskih gozdovih je še danes najti ostanke številnih kopišč.