V Podturnu pri Dolenjskih Toplicah so se zbrali slovenski oglarji

Zbralo se je približno trideset slovenskih oglarjev, slavnostna govornica pa je bila vodja sektorja za podeželje ministrstva za kmetijstvo in okolje Marija Markeš.

V Sloveniji vsako leto oglari več kot 50 oglarjev Kot je predsednik Kluba oglarjev Slovenije Jože Prah povedal, v Sloveniji vsako leto oglari več kot 50 oglarjev, ki letno zložijo približno sto kop in skuhajo približno 500 ton oglja. Povezani so v prostovoljnem, samostojnem in nepridobitnem združenju, ki so ga ustanovili leta 2009.

Lesno oglje, ki se danes uporablja predvsem za peko na žaru, kuhajo na več kot dvajset kopiščih po Sloveniji, oglarjenju pa sta posvečeni tudi tematski poti, pot sv. Mohorja v Selški dolini in Oglarska pot v Oglarski deželi v Dolah pri Litiji, je nadaljeval.

Prah: Prihodnost oglarstva je odvisna od primerne prodajne možnosti oglja Po Prahovih besedah je prihodnost oglarstva odvisna od primerne prodajne možnosti oglja, poudaril pa je, da je slovensko oglje kakovostno in tržno zanimivo. Hkrati ima visoko kurilno vrednost, oglarji pa bi po njegovem potrebovali posebno blagovno znamko, s katero bi njihov izdelek dobil višjo ceno in postal tržno še bolj zanimivo blago.

Opozoril je še, da si oglarji želijo, da bi vsako v Sloveniji prižgano kopo kot turistično zanimivost s posebno subvencijo podprla tudi država. Dodal je, da je prihodnost oglarstva v turizmu, slovenski oglar pa ni več samo tisti, ki ohranja kulturno krajino, zmanjšuje zaraščenost travnikov in neguje mladi gozd. Oglarji postajajo tudi učitelji, raziskovalci in vodiči, je še povedal Prah.

Markeševa: V časih, ko vsi iščejo nove poti, je najpomembnejše spoštovanje vsakega dela Oglarje in obiskovalce prireditve je pozdravila tudi Markeševa, ki je dejala, da je v časih, ko vsi iščejo nove poti, najpomembnejše spoštovanje vsakega dela. Dela v gozdu, na kmetiji, v pisarni ali v industriji, je poudarila.

Če bodo v Sloveniji znali najti povezave med surovinami gozda in polja ter jih znali pravilno ponuditi, bo krog ustrezno sklenjen. In če bo vsak dobro opravil svoje delo, bodo tudi uspešno našli izhode za nove čase, je še povedala Markeševa.

Oglarstvo, oglarjenje ali oglarija - pridobivanje oglja v kopah Po podatkih Kluba oglarjev Slovenije besede oglarstvo, oglarjenje ali oglarija pomenijo pridobivanje oglja v kopah. Kuhanje oglja poteka z nepopolnim zgorevanjem lesa v jamah, kopah ali prenosnih pečeh, človeštvo pa spremlja vse od davnine.

Z razvojem rudarstva in razmahom železnice je oglje začel nadomeščati premog, vendar pa ga ni - predvsem v fužinarstvu - povsem nadomestil. Oglje je bilo pomemben proizvod vse do devetdesetih let 19. stoletja, ko so bukovino začeli uporabljati tudi v tehnične namene in je dosegala boljšo ceno kot oglje. Po slovenskih gozdovih je še danes najti ostanke številnih kopišč.