V Ljubljani s transparenti in piščalkami proti razgradnji socialne države

Demonstracij se je po ocenah organizatorjev udeležilo okoli 30.000 ljudi, minile pa so brez incidentov.

Današnje demonstracije, ki so potekale v okviru vseevropskih demonstracij, so organizirale tri sindikalne centrale - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije (KSJS), Konfederacija novih sindikatov Slovenije (KNSS) Neodvisnost), Študentska organizacija Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije. Po dogodku so organizatorji demonstracije ocenili kot uspešne.

Sindikati opozorili na brezposelnost in rušenje socialne države Predsednik ZSSS Dušan Semolič je poudaril, da krize niso povzročile štipendije in plače, temveč pohlepni kapital in pogoltnost po dobičkih. Dejal je, da je treba dati zelo jasno in odločno sporočilo, "da živimo v 21. stoletju in da delavci niso blago". Od vlade zahtevajo, naj se upre neoliberalnim konceptom, virusu, ki razsaja v Evropi. "Uprimo se vsem, ki uničujejo socialno državo," je dejal Semolič.

Predsednik KSJS Branimir Štrukelj je opozoril, da je v državi brez dela vsak dan več ljudi. Če je rezanje socialne države, uničevanje javnih storitev, zniževanje plač in odpuščanje vse, kar je vlada sposobna storiti, če nima pozitivnega programa, za katerega bi pridobila soglasje večine, Štrukelj predsedniku vlade Janezu Janši sporoča, da je ta trenutek pravi za to, da si poišče delo, ki ga zmore in ki ne bo škodilo drugim. Povedal je tudi, da bodo delovna mesta branili tudi z generalno stavko, če bo to treba.

Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar od vlade zahteva, naj neha groziti in poniževati ter zlorabljati oblast. "Ne dovolimo, da jemljejo nam, ki krize nismo povzročili, da nas ščuvajo enega proti drugemu in da zmanjšujejo naše pravice," je poudaril.

Na težak položaj opozorili tudi upokojenci in mladi Tudi predsednica zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak meni, da se sedanji politiki niso naučili ničesar drugega iz zgodovine kot to, da morajo prebivalce skregati med seboj, če hočejo vladati v imenu kapitala. Demonstracije so po njeni oceni pokazale, da znamo stopiti skupaj. "Ne dovolimo, da nas še naprej delijo na leve in desne, verne in neverne, pametne in neumne, komuniste in liberalce, Slovence in Neslovence," je pozvala.

Na svoj položaj so opozorili tudi mladi. Predsednik Študentske organizacije Slovenije Mitja Urbanc je poudaril, da protestirajo proti ukrepom, ki poslabšujejo položaj mladih, proti uničenju javnega kakovostnega visokega šolstva ter proti komercializaciji in privatizaciji izobraževanja. Predsednik Dijaške organizacije Slovenije Alen Hliš pa je dejal, da so dijaki prelahka tarča napadov z visokih položajev. "Kruljenje naših želodcev postaja preglasno. Poslušajte nas zdaj, jutri bo kruljenje tako močno, da ne boste mogli spati," je opozoril.

Vizjak demonstracije jemljejo kot opozorilo Iz vladne ekipe se je na demonstracije proti vladnim varčevalnim ukrepom odzval minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak. V izjavi za STA je dejal, da demonstracije jemljejo kot opozorilo, kot stališča zlasti sindikatov v zvezi z dogajanjem v Sloveniji in drugje. A demonstracije po njegovih besedah niso dovolj za rešitev. Pot k rešitvi sta pogovor in dogovor, meni minister.

Ob tem je Vizjak poudaril, da ne glede na današnje demonstracije prisega na socialni dialog. Zatrdil je, da bo dialog v zvezi s pokojninsko reformo in reformo trga dela še naprej vodil v maksimalni možni meri iskanja dogovora in soglasja. Vizjak ne verjame, da je vlada sprejemala kakršne koli odločitve brez poskusa dogovora. A če soglasja ni, vlada po njegovih besedah za to ne more prevzeti odgovornosti, temveč mora ne glede na to ukrepati.

Med demonstranti tudi nekateri politiki opozicijskih strank Demonstracij so se udeležili tudi nekateri politiki opozicijskih strank. Predsednik SD Igor Lukšič je za STA pojasnil, da demonstrira proti usmeritvi, ki jo imata vlada in tudi EU. Po njegovem mnenju Slovenije ni moč spraviti v nov zagon le z varčevanjem, brez podpore slovenskim podjetjem. Kot ocenjuje, vlada nima politike novih delovnih mest in industrijske politike, zato "je nemogoče, da bi samo z varčevalnimi ukrepi dosegla rezultate, ki si jih želi".

Med demonstranti je bilo opaziti tudi predsednika Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića in vodjo poslanske skupine te stranke Janija Möderndorferja, ki izjav za medije nista dajala. Poslanka PS Janja Klasinc pa je podobno kot Lukšič dejala, da protestira ne le proti reševanju krize v Sloveniji, temveč tudi v dobršnem delu Evrope.

Demonstracije po mnenju Türka resno opozorilo in državotvorno dejanje Po mnenju predsednika republike Danila Türka so demonstracije resno opozorilo in državotvorno dejanje. Opozoril je, da nimamo nobenih znakov gospodarske rasti, sedanji varčevalni ukrepi pa da recesijo le še poglabljajo. Ta in tudi ne prejšnji dve vladi se tako po ocenah predsednika reševanja krize niso lotile z dovolj pameti.

Po mnenju predsednika republike so demonstracije, ki so potekale v Ljubljani, pravi način boja proti krizi. "Protesti so bili državotvorno dejanje, saj gre za obrambo socialne in pravne države," je v izjavi novinarjem dejal Türk. Po njegovem mnenju pa gre tudi za del širšega evropskega protesta proti politiki zategovanja pasu, ki je "šla predaleč, globoko zarezala v porabo na nekaterih občutljivih področjih in ki je še posebej prizadela vse tiste, ki imajo nizke dohodke".

Zaskrbljenost je "še posebej resna zato, ker nimamo nobenih znakov gospodarske rasti" Kot je dejal predsednik, je treba razumeti, da je bila danes resno izražena zaskrbljenost, ki je "še posebej resna zato, ker nimamo nobenih znakov gospodarske rasti". Po njegovih ocenah bi bilo dobro, da vlada razume, da ne gre za destruktivno ravnanje, temveč za resno opozorilo. Kot alternativo tem varčevalnim ukrepom Türk predlaga tisto, kar smo po njegovih besedah slišali tudi od Mednarodnega denarnega sklada, "samo v Evropi to spoznanje še ni v celoti sprejeto - večja postopnost, več sistematičnosti in več pameti pri teh stvareh".

Ta in tudi ne prejšnji dve vladi se po njegovem mnenju reševanja krize niso lotile z dovolj pameti. Sam pa pravi, da je v svojem mandatu za reševanje krize naredil vse, kar je bilo v njegovi moči. "Res pa je, da smo imeli v tem času tri vlade in za nobeno ne bi mogel reči, da je bila posebno uspešna," ugotavlja Türk.

Po njegovem mnenju se je treba zamisliti o razpoloženju ljudi Sicer pa se je treba po njegovem mnenju ob današnjih protestih zamisliti o razpoloženju ljudi. Spomnil je, kako je nekdanji ameriški predsednik Franklin D. Roosevelt nekoč, ko je reševal krizo, k sebi poklical sindikate, se z njimi pogovoril glede ukrepov in jih pozval, naj gredo med ljudi, protestirajo in ga prisilijo k temu, "da bomo naredili to, kar smo se dogovorili".