V Ljubljani premalo bazenov za vse, ki bi plavali tudi pozimi

Daleč najbolj obiskano je Vodno mesto Atlantis, ki je odprto vsak dan med 9. in 21. uro. Dnevno ga obišče do tisoč ljudi, največja obiskanost pa je med počitnicami. Za športno plavanje je na voljo en del bazena, plavalni klubi pa tu ne opravljajo svojih treningov.

V bazenu na Fakulteti za šport se na dan zvrsti med 500 in 600 plavalcev. Ob praznikih in koncih tedna se ta številka prepolovi. Rekreativno plavanje je mogoče le v določenih terminih - dopoldne med 6. in 9. uro, popoldne od 14. do 16. ure in zvečer med 20. in 22. uro. Skoraj nemogoče pa je ubežati gneči, saj je tudi v teh urah zunanjim obiskovalcem na voljo zgolj polovica prog.

25-metrski bazen Tivoli. Foto: Sportida Bazen Tivoli dnevno obišče okoli tisoč obiskovalcev (rekreativci, plavalni klubi, šolarji itd.). Za rekreativce je plavalnih terminov nekoliko več kot na Fakulteti za šport, vendar tudi v teh terminih celoten bazen ni na voljo. Največja gneča (približno 30 kopalcev v delu bazena, namenjenem rekreaciji) je v popoldanskem terminu. Takrat so na voljo štiri proge. Po njihovih informacijah obisk narašča, izvajajo pa tudi anketo o zadovoljstvu obiskovalcev.

Pismo staršev mladih plavalcev županu

Že v začetku leta so svoj glas povzdignili tudi starši mladih plavalcev, ki so na župana občine Ljubljana naslovili pismo. Opozorili so, da sta v zimskem času na voljo zgolj dva 25-metrska bazena, Tivoli in Fakulteta za šport, v katerih poleg plavalnih klubov plavajo tudi rekreativci in študenti. Naleteli so na gluha ušesa, saj denarja zanj še vedno ni na vidiku.

Prenova Kolezije, nov balon na Kodeljevem, projekt Ilirija se oddaljuje

Občina je sicer naredila korak naprej in prenovila letno kopališče Kolezija. Tam so poleti zbirali podpise za peticijo o nadkritju bazena, da bi ga lahko uporabljali tudi v zimskem času. Občinski prostorski načrt pa tega ne dovoljuje, saj je mogoča zgolj postavitev začasnega objekta (pokritega prostora z napihljivo konstrukcijo) s tlorisno površino do 500 kvadratnih metrov. Kot je poročal Dnevnik, tudi župan Zoran Janković temu ni naklonjen: "Če bomo to naredili, bomo pozabili na Ilirijo." Župan torej želi, da se projekt najprej uresniči na Iliriji, kjer se napoveduje gradnja plavalno-gimnastičnega centra.

Foto: Ana Kovač

Lansko poletje je kopališče Ilirija dočakalo delno prenovo.

Po Jankovićevih besedah bi ta projekt stal med 40 in 50 milijoni evrov, vendar brez sredstev Evropske unije ne bo uresničen. "Žalosten sem, da ne morem napovedati, kdaj bomo na Iliriji dobili pokrit olimpijski bazen, a trenutno res ne vidim rešitve," je za Dnevnik dejal župan. Plavalni klub Ilirija se je zato odločil za delno prenovo kopališča.

Denar se je našel tudi za nov balon (platneno streho) nad kopališčem Kodeljevo, ki je bil že tako dotrajan, da ga letos verjetno ne bi mogli več postaviti. Tam je prostor rezerviran zgolj za profesionalne plavalce in torej za rekreativce popolnoma neprimeren. Proračun občine Ljubljana gradnjo bazena za letošnje in prihodnje leto ne predvideva, pričakujejo pa državno pomoč.

Eden od dveh 25-metrskih pokritih bazenov, ki jih lahko uporabljajo tudi rekreativni športniki, je na fakulteti za šport. 

V Gradcu šest bazenov: trije notranji in en olimpijski

Za primerjavo lahko vzamemo avstrijsko mesto Gradec, ki ima približno isto število prebivalcev kot Ljubljana (280 tisoč). Mestno združenje upravlja šest bazenov, od tega so trije notranji. 25-metrski bazen je namenjen neplavalcem, otrokom in vodni gimnastiki. Potem je tu še en 25-metrski bazen, ki ga pokrijejo s platneno streho, leta 2011 pa so odprli pokrit olimpijski bazen, ki sprejme do 800 gledalcev.

V Sloveniji je pet pokritih olimpijskih bazenov, in sicer v Mariboru, Kranju, Kopru, Radovljici in Termah Radenci.