Četrtek, 31. 10. 2024, 19.34
1 mesec, 3 tedne
V Ljubljani pogrebov z žaro 80 odstotkov, prošenj za alternativne pogrebe ni
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,82
Javno podjetje Žale, ki v Mestni občini Ljubljana letno opravi povprečno tri tisoč pogrebov, 80 odstotkov teh opravi z žaro in po deset odstotkov s krsto ali raztrosom pepela. Prošenj za alternativne pogrebe ne prejemajo, pravijo.
Zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti v Sloveniji dovoljuje le pokop s krsto ali žaro ali raztros pepela. Ob tem določa, da drugačno ravnanje s pepelom pokojnika ni dovoljeno. Žaro z upepeljenimi ostanki pokojnika, ki bo pokopan zunaj Slovenije, pa sme izvajalec upepelitve izročiti le izvajalcu pogrebne dejavnosti, ki predloži dokazila o naročilu pokopa žare zunaj Slovenije.
Direktor družbe Robert Martinčič je za STA pojasnil, da je od navedenih, ki jih izvaja tudi njihovo podjetje, še najmanj tradicionalen pogreb z raztrosom pepela, še ta pa se razlikuje le po tem, da se žara s posmrtnimi ostanki pokojnika ne položi v grob, ampak se pepel raztrosi na točno določenem prostoru znotraj ali zunaj pokopališča ali na točno določeni koti na morju. "Pogreb z raztrosom pepela je hkrati najtrajnostnejša oblika pokopa tako z vidika obremenitve okolja kot z vidika porabe prostora. Poleg tega po pokopu ni treba postavljati spomenika in urejati groba," je pojasnil.
V Mestni občini Ljubljana (Mol) je raztros pepela na Žalah mogoč od leta 1989, od širitev pokopališč pa tudi v Sostrem, Polju in na Viču. Raztros pepela zunaj pokopališč medtem ni mogoč.
Alternativni pogrebi so nezakoniti
Alternativnih pokopov oz. pogrebov ne izvajajo, saj so nezakoniti. Obenem po njih ni povpraševanja, je dejal. Svojci tako ne izražajo želja denimo po hrambi žar doma, kar je praksa v kateri drugi državi, v Sloveniji pa zakonodaja tega ne dopušča, je poudaril Martinčič.
Raziskovalci medtem v praksi opažajo odklone od zakonskega okvira. Posamezniki se namreč z izvajalcem upepelitve dogovorijo, da poleg žare za pokop izdela še majhno žaro z nekaj pepela, ki ostane doma. Morda je tak dogovor lažje doseči v krajih zunaj večjih mest, kjer so medsebojne vezi, tudi vezi z izvajalcem upepelitve, trdnejše, je za STA dejala vodja katedre za etnologijo Slovencev na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo ljubljanske filozofske fakultete Mateja Habinc.
Glede na veljavno zakonodajo tudi pošiljanje žar ali dela pepela v tujino za izdelavo denimo spominkov ali diamantov ni dovoljeno. Globa za kršitev te določbe znaša za pravno osebo ali samostojnega podjetnika od dva do štiri tisoč evrov, za odgovorno osebo pravne osebe ali samostojnega podjetnika pa od 500 do 800 evrov. Oglaševanje dejanj, ki so v nasprotju z zakonodajo, prav tako ni dovoljeno in tudi prikrito oglaševanje ne.
Pogreb na morju?
Enaka je tudi globa za kršitev člena, ki ureja pokope zunaj pokopališč, je posvaril Martinčič. Pogreb na morju je mogoč, a ga lahko organizirajo le obalne komunale, pri čemer žaro pripeljejo do pomola, kjer gre skupaj s svojci na barko. Odpeljejo jo do območja raztrosa, po raztrosu pa je pogreb končan.
Pogreb na morju je mogoč, a ga lahko organizirajo le obalne komunale.
V ljubljanski občini sicer ne beležijo primerov, ko bi bil raztros pepela opravljen zunaj dovoljenega mesta. Občani pa ga ne smejo opraviti sami niti na dovoljenih mestih niti zunaj njih. Izvajalec pogrebne dejavnosti je po zakonu namreč samo pravna ali fizična oseba z dovoljenjem za izvajanje pogrebne dejavnosti, ki izpolnjuje zakonske pogoje. Izvajalec upepelitve sme žaro z upepeljenimi ostanki pokojnika izročiti le izvajalcu pogrebne dejavnosti.
Pri pogrebih opazna težnja po individualizaciji
Raziskovalci tako kot pri porokah ali praznovanju rojstnih dnevov tudi pri pogrebih opažajo težnjo po individualizaciji. "Ljudje si želijo posamezen dogodek v življenju spremeniti v nekaj posebnega. Gre za težnjo po individualizaciji živega in mrtvega," je pojasnila Mateja Habinc.
Tako so nekateri pogrebi v delu ali celoti organizirani kot vedrejši dogodek ali pa udeleženci pridejo na pogreb v živih barvah, ne v temnejših ali celo črnih oblačilih, kot je določala tradicija v preteklih obdobjih. Pri tem gre lahko za željo pokojnika ali svojcev, je dodala. Težnja po individualizaciji je po njenem opozorilu izraz splošnega vzdušja v družbi, v kateri je veliko komercialnih možnosti.
Oddaljevanje od dediščine nadalje opaža v hitrem slovesu od pokojnika, ki ga omogoča upepelitev. Po njenih besedah so se v skladu z dediščino v minulih obdobjih namreč od pokojnika, ki je ležal na parah, poslavljali dlje časa, sodelovala je celotna skupnost in ni bilo tako "radikalnega reza med življenjem in smrtjo". Medtem upepelitev pomeni hitro prekinitev fizičnega stika, je poudarila.
