Sreda, 29. 8. 2018, 17.06
6 let, 2 meseca
V DZ ustanovili delovna telesa in imenovali njihove predsednike
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
DZ je danes ustanovil odbore in komisije, ki bodo delovali v tem mandatu. Imenovali so njihove predsednike in podpredsednike, pri čemer so sledili predlogu s kolegija predsednika DZ. A soglasne podpore zanj ni bilo; zaradi predsedniškega mesta v odboru za zdravstvo, ki je pripadlo Levici, so mu nasprotovali v SDS in SNS, proti so bili tudi v NSi.
Predsednika v odboru za zdravstvo so si namreč želeli tudi v največji opozicijski stranki. Vodja poslancev SDS Danijel Krivec je poudaril, da predlog razdelitve predsedniških mest ni uravnotežen, niti ni v skladu z volilnim izidom ter dosedanjo parlamentarno prakso.
Kot je dejal, je bila želja za vodenje odbora za zdravstvo tako v SDS kot v Levici in bi bilo korektno, da bi glede na volilni izid prva izbirala največja opozicijska stranka ali da bi morda odločili z žrebom. Vendar je v tem primeru odločila koalicija, kar je nekaj, česar doslej v parlamentarni praksi še ni bilo, je opozoril in dodal, da koalicija z vsakim korakom potrjuje mnenje parlamentarne zakonodajno-pravne službe, da Levica ni opozicijska stranka.
Jelinčič: Skrbi me način dela DZ
S stališčem SDS soglaša tudi prvak SNS Zmago Jelinčič Plemeniti, ki je poudaril, da je bila odločitev dosežena s preglasovanjem in se ni upoštevalo demokratičnih načel. Takšen način dela DZ ga skrbi, je dejal. Sicer pa so štiri podpredsedniška mesta, kolikor jih je pripadlo SNS, po njegovih besedah za poslansko skupino s štirimi poslanci "veliko, pravzaprav preveč".
Da bo status Levice velika ovira ves mandat, je menil vodja poslancev NSi Jožef Horvat. Zmotilo ga je še, da vse ostaja po starem, pri čemer je že leta govora, da bi bilo dobro, da bi DZ formiral odbor za prihodnost ali po zgledu nekateri držav odbor za digitalno ekonomijo in družbo.
Po drugi strani pa je njegov strankarski kolega Matej Tonin napovedal glasovanje proti odloku, ker parlament dobiva preveliko število funkcionarjev; skupaj s predsednikom in podpredsedniki DZ, vodji poslanskih skupin in njihovimi namestniki ter predsedniki in podpredsedniki delovnih teles jih bo namreč 82. Pri tem je spomnil, da njegov predlog za zmanjšanje števila odborov, ko je bil še predsednik DZ, ni bil sprejet.
"Sprijaznite se, da je Levica opozicijska stranka," jim je odgovarjal poslanec Levice Franc Trček, ki bo tudi predsednik odbora za zdravstvo. Preračunal je tudi, da bo SDS od 20 delovnih teles predsedovala šestim, kar predstavlja večji delež, kot je SDS dobila volilnih glasov.
Po mnenju LMŠ je Levica klasična opozicijska stranka
Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec pa je poudaril, da so se v znak dobre volje in v izogib zapletom odpovedali mestoma v nadzornih komisijah, tako da je desna opozicija, kot se je izrazil, dobila v komisijah večino. A to ni bilo dovolj, zataknilo se je še pri odboru za zdravstvo, kjer je SDS izsiljevala, je dejal.
Sicer pa so po njegovih besedah tudi zanje vprašljiva nekateri imena, za katere so bili predlogi v pristojnosti poslanskih skupin. Kot takšno je izpostavil podpredsedniško mesto v komisiji za nadzor javnih financ, ki ga bo zasedel Jelinčič. Slednji pa je odgovarjal, da verjame, da nekatere boli, ker bodo izbrskali marsikaj in to tudi objavili, zagotovo pa bodo sprožene tudi kakšne kazenske ovadbe.
Po mnenju Jerce Korče (LMŠ) je Levica klasična opozicijska stranka. Tina Heferle (LMŠ) pa je pojasnila, da so koalicijske stranke pri dodelitvi odbora za zdravstvo prevzele pobudo, glede na to, da se opozicija sama ni mogla dogovoriti. Poudarila je tudi, da je SDS pripadlo na primer predsedniško mesto v komisiji za nadzor javnih financ ter odboru za notranje zadeve, NSi pa v odboru za pravosodje, torej tudi državotvornih odborov.
Sicer pa so si, kot je razkril Marko Bandelli, želeli vodenje odbora za zdravstvo želeli prevzeti tudi v SAB. Mesto je pripadlo Levici, sami pa so zato izbrali odbor, pristojen za delo, družino in socialo, saj je poleg ureditve razmer v zdravstvu med njihovimi prioritetami tudi izboljšanje pokojnin. Nazadnje je DZ z 51 glasov za in 20 proti predlagani sklep o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ sprejel.
SDS pripada vodenje šestih delovnih teles
V DZ so doslej začasno delovala le štiri delovna telesa; poleg mandatno-volilne komisije še začasni odbori za zunanjo politiko ter skupni odbor. Ena od najpomembnejših nalog danes ustanovljenih delovnih teles pa bo zaslišanje ministrskih kandidatov.
Kot omenjeno, SDS pripada vodenje šestih delovnih teles. Komisijo za poslovnik bo vodila Karmen Furman, komisijo za peticije, človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl, komisijo za nadzor javnih financ Anže Logar, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc Breznik, odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo pa Zvonko Černač. SDS bo pripadlo tudi predsedniško mesto v ustavni komisiji, ki pa bo dokončno ustanovljena, ko bo vložen predlog za spremembo ustave.
Trem odborom oz. komisijam bodo predsedovali poslanci NSi; poleg Knovsa še komisiji za Slovence v zamejstvu in po svetu (Ljudmila Novak) in odboru za pravosodje (Jernej Vrtovec).
SNS ne bo predsedovala nobenemu odboru
V poslanskih skupinah LMŠ, SD, SMC, Levica in DeSUS prevzemajo predsedovanje v po dveh delovnih telesih. Iz LMŠ bo Rudi Medved na čelu odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, Darij Krajčič pa odbora za zadeve EU. Iz SD bo Samo Bevk vodil odbor za obrambo, Matjaž Nemec pa odbor za zunanjo politiko.
Predsedniški mesti DeSUS bosta zasedla Robert Polnar v odboru za finance in Ivan Hršak v mandatno-volilni komisiji. Iz vrst poslancev SMC bo v odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino predsednik Branislav Rajić in odboru za gospodarstvo Gregor Perič.
V Levici je poleg Trčka v odboru za zdravstvo drugo predsedniško mesto pripadlo Violeti Tomić v odboru za kulturo. SNS ne bo predsedovala nobenemu odboru, predsednik odbora za delo, družino in socialne zadeve pa bo Vojko Starović (SAB).
Posamezni odbori oz. komisije bodo sicer šteli od devet do 19 članov. Z devetimi člani bosta najmanjša Knovs, v kateri število članov omejuje zakon, in komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Po 19 članov pa bodo imeli mandatno-volilna komisija, odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, odbor za finance, odbor za zunanjo politiko, odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter odbor za zdravstvo. Prav tako 19 članov bo štela ustavna komisija.
