Ustavno sodišče (začasno) vrnilo Janšo v poslanske klopi

Točko sklepa, da ustavno sodišče zadevo sprejeme v obravnavo, je podprlo sedem ustavnih sodnikov, proti pa sta bili dve ustavni sodnici. Za točki sklepa, da ustavno sodišče do končne vsebinske odločitve zadrži izvajanje sklepa DZ o prenehanju mandata in da takšna odločitev začne učinkovati z dnem vročitve sklepa DZ in Državni volilni komisiji, je glasovalo pet ustavnih sodnikov, proti pa so bili štirje. Točko sklepa, da ustavno sodišče začne postopek za oceno ustavnosti zakona o poslancih, pa je podprlo sedem ustavnih sodnikov, eden je bil proti.

"Sklep o prenehanju mandata pomeni hud poseg v pasivno volilno pravico" Z danes sprejetim sklepom je tako ustavno sodišče odločilo, da bo Janševo pritožbo sprejelo v obravnavo, v nadaljevanju pa bo vsebinsko presojalo ustavnost zakona o poslancih, ki je bil podlaga za prenehanje mandata.

V obrazložitvi so ustavni sodniki najprej posredno pojasnili, zakaj Janše s pritožbo niso napotili na upravno sodišče. Kot so zapisali, sklep o prenehanju mandata, ki ga je poslanec dobil na volitvah, pomeni hud poseg v pasivno volilno pravico, zato mora biti zoper sklep na voljo hitro in učinkovito pravno sredstvo.

Tega pa po mnenju ustavnih sodnikov upravni spor ne omogoča, saj ni prilagojen reševanju takšnih postopkov. V upravnem sporu namreč sodišča odločajo na več stopnjah (upravno, vrhovno, na koncu pa še ustavno), krajši procesni roki pa pri tem niso predvideni.

Če pravno sredstvo ni učinkovito, je to po mnenju ustavnih sodnikov tako, kot da ne obstaja, zato je izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o ustavni pritožbi. Pri tem so napovedali, da bodo zakon o poslancih presojali zlasti z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva v zvezi s pasivno volilno pravico. Že zdaj pa ugotavljajo, da zakon posebnega sodnega varstva ne ureja. To mora biti po navedbah ustavnih sodnikov tudi sicer širše, kot ga zagotavlja postopek z ustavno pritožbo.

Sklep, da ustavno sodišče začasno zadrži sklep DZ o prenehanju mandata, pa so ustavni sodniki sprejeli, ker bi lahko neizvajanje funkcije, če bi se pozneje izkazalo, da je pritožba upravičena, za Janšo pomenilo težko popravljivo posledico.

Do sprejetja dokončne odločitve se Janša lahko vrne v parlament Ustavno sodišče je o Janševem mandatu odločalo že prejšnji teden, odločitev pa preložilo na ta teden. V četrtek popoldne so Slovenske novice neuradno poročale, da so ustavni sodniki ugodili pritožbi Janše in mu vrnili poslanski mandat, a se je izkazalo, da dokončne odločitve še ni, saj ustavni sodniki vsebinsko še niso odločali. Do sprejetja dokončne odločitve se Janša lahko vrne v parlament. Kdaj bo dokončna odločitev sprejeta, ni mogoče napovedati, nam je povedal generalni sekretar ustavnega sodišča Sebastian Nerad.

Janši je mandat prenehal 15. oktobra na podlagi zakona o poslancih zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria. Pravnomočno je bil obsojen še pred volitvami 13. julija letos.

Pritožila se je tudi skupina volivcev Prek odvetniške pisarne Matoz je na ustavno sodišče vložil pritožbo, v kateri je predlagal tudi začasno odredbo, da se mu do odločitve dovoli opravljanje poslanske funkcije. Pritožbo je vložila tudi skupina volivcev iz tretjega okraja četrte volilne enote Grosuplje.

Prvaka SDS naj bi v poslanskih klopeh sicer zamenjal Božo Predalič, ki pa je Državno volilno komisijo obvestil, da bo mandat prevzel z dnem, ko bodo na ustavnem sodišču končani pravni postopki glede Janševega mandata.