Torek, 1. 2. 2022, 15.31
2 leti, 10 mesecev
Ustavno sodišče: Varčevalca v švicarskih frankih nista dobila ustreznih odgovorov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
14
Ustavno sodišče je razveljavilo sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil. Ugotovilo je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke glede presoje standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti. Vrnilo ju je v ponovno odločanje.
Ustavno sodišče je preizkusilo sodbi ljubljanskega okrožnega sodišča z 9. julija 2019 in Višjega sodišča v Ljubljani z 11. maja 2020. Ustavno pritožbo sta vložila zakonca Igor in Simona Ajdnik, ki ju je zastopala Odvetniška pisarna Robert Preininger, gre pa za prvo odločbo ustavnega sodišča na temo problematike posojil v švicarskih frankih.
DZ je danes opravil drugo obravnavo predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, o katerem bo glasoval v sredo. Podporo predlogu so danes napovedali v poslanskih skupinah SDS, SNS, Levica in SD, odrekli so mu jo v SAB. V poslanskih skupinah NSi, DeSUS in LMŠ bodo glasovali različno.
Predlog ni v neskladju z ustavo ali evropskim pravnim redom. Reševanje pred sodišči je posamično nemogoče, ker sodna praksa ni enotna, postopki so predolgi in dragi. Zakon je tehnično izvedljiv, saj so banke zaradi tožb ničnosti pogodb, ki nimajo zastaralnega roka, dolžne ohraniti podatke, če ne, jih imajo kreditojemalci, je danes povzel Alojz Kovšca, predsednik državnega sveta, ki je predlog vložil v parlamentarni postopek.
Dva argumenta
Izpodbijani sodbi sta po pojasnilih ustavnih sodnikov temeljili na dveh samostojnih nosilnih stališčih. Prvo je bilo sestavljeno iz izhodišča, da se poštenost oziroma nepoštenost glavnega predmeta pogodbe, to je valutne klavzule v švicarskih frankih, v primeru izpolnjene pojasnilne dolžnosti ne presoja, in pa ocene, da je bila pojasnilna dolžnost v obravnavanem primeru izpolnjena. Z drugim stališčem pa sta sodišči po vsebinski presoji pogodbenega pogoja, to je valutne klavzule, ugotovili, da ta ni bil nepošten.
Jasen in razumljiv jezik
Sodna praksa Sodišča EU sicer prav na primeru posojila v švicarskih frankih določa, da mora biti potrošnik v jasnem in razumljivem jeziku informiran o vseh mehanizmih pri glavnem predmetu pogodbe, ki vplivajo na odplačevanje posojila, ter o njihovih posledicah, da lahko sprejme preudarno in poučeno odločitev.
Če temu ni tako, pa mora sodišče v nadaljevanju opraviti presojo poštenosti, torej tega, ali je banka delovala v dobri veri oz. skladno z načelom vestnosti, ter ali obstaja znatno neravnotežje v pravicah in obveznostih med pogodbenima strankama.
- Sklep ustavnega sodišča
- Odločba ustavnega sodišča
- Odklonilno ločeno mnenje Roka Svetliča
- Pritrdilno ločeno mnenje Mateja Acceta
Katera pojasnila banke?
V zvezi s presojo standarda vsebine pojasnilne dolžnosti po presoji ustavnega sodišča iz obrazložitve izpodbijanih sodb ni bilo mogoče razbrati, na podlagi katerega pojasnila banke se je posojilojemalec lahko zavedal dejanskih posledic velike depreciacije domače valute oziroma rasti tečaja franka na višino prevzetih obveznosti. Ker gre za ključno vsebino standarda pojasnilne dolžnosti, sta sodišči kršili pravico do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena ustave.
Glede presoje nepoštenosti pa sta pritožnika ves čas postopka opozarjala na strokovno kvalificirano poznavanje tveganj valutnega trga na strani banke, kar sta povezovala z dolgoročnostjo kreditne pogodbe in transparentnostjo lastnega premoženjskega položaja, saj je šlo za nakup družinskega doma.
Pravica pritožnikov
Te trditve po presoji ustavnega sodišča na podlagi direktive EU o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah iz leta 1993 in meril, ki jih je za njegovo razlago razvilo Sodišče EU, pomenijo element presoje (ne)poštenosti pogodbenega pogoja, ki ga je treba upoštevati. Ker se sodišči do njih nista opredelili, sta po mnenju ustavnih sodnikov kršili pravico pritožnikov do opredelitve iz 22. člena ustave.
Odločbo, da se sodbi razveljavita in vrneta v ponovno odločanje, je ustavno sodišče sprejelo s petimi glasovi za in tremi proti. Proti so glasovali Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnik Svetlič je dal ločeno odklonilno mnenje, novi predsednik sodišča Matej Acetto pa ločeno pritrdilno mnenje.
14