Ustavno sodišče: Pogoj PC za zaposlene v državni upravi v neskladju z ustavo

Na odločitev ustavnega sodišča se je odzval minister za javno upravo Boštjan Koritnik. "Zadovoljen, da je ustavno sodišče sprejelo vsebinsko odločitev. Želel bi si sicer, da bi se to zgodilo nekoliko prej. Spoštujem odločitev ustavnega sodišča, ni pa bilo rečeno, da je ukrep nesorazmeren. To bi rad izpostavil. Trenutna epidemiološka situacija je žal takšna, da bomo morali hitro najti skupne rešitve in to hitro," je povedal v izjavi 

Ministra žalosti, da argumenti ustavnega sodišča niso prepričali, ker bi bil ukrep potreben. Po Koritnikovih besedah lahko tudi v tujini vidimo, kako se ukrepi stopnjujejo, od pogoja PC za posamezne dejavnosti do pogoja PC širše za celotni javni sektor. 

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs pa se je odzval na Twitterju. "Po današnji odločitvi na ustavnem sodišču glede pogoja PC v upravi lahko zaključimo, da tam ne sedijo zgolj vrhunski epidemiologi, ampak so ti tudi vrhunski politični navijači," je med drugim zapisal Hojs.

Policijski sindikat Slovenije, pobudnik ocene ustavnosti in zakonitosti vladnega odloka, ki bi za zaposlene v državni upravi uvedel pogoj preboleli ali cepljeni (PC), pa je odločitev ustavnega sodišča danes na Twitterju označil za zmago pravne države. 

Pogoj PC za zaposlene v državni upravi v neskladju z ustavo

V skladu z vladnim odlokom, ki naj bi začel veljati s 1. oktobrom, bi morali zaposleni v državni upravi, ki želijo delo opravljati v prostorih delodajalca, izpolnjevati bodisi pogoj prebolelosti bodisi pogoj cepljenosti, medtem ko se iz t. i. pogoja PCT izloči T, torej možnost testiranje. Ta pogoj bi veljal veljal za ožjo državno upravo (ministrstva, organi v sestavi, inšpekcije, policija, vojska in upravne enote), in ne za celoten javni sektor.

Zaradi pogoja PC v državni upravi je bilo na ustavno sodišče vloženih več ustavnih pobud, konec septembra pa je ustavno sodišče izvajanje odloka zadržalo. Čeprav odlok ni več v veljavi, je ustavno sodišče o njem vsebinsko odločalo in sedaj na pobudo Policijskega sindikata Slovenije odločilo, da je določba o pogoju PC v državni upravi v neskladju z ustavo.

Novice Janša: za nove smrti zaradi covid-19 bo soodgovorno ustavno sodišče

Sodišče je ugotovilo, da je šlo za določitev delovnopravnega pogoja za opravljanje dela v državni upravi in zato za položaj, ki je bil v bistvenem primerljiv s položaji, ko je cepljenje določeno kot delovnopravni pogoj za opravljanje različnih vrst del oziroma poklicev.

Da je pogoj PC v neskladju z ustavo, so glasovali ustavni sodniki Rajko Knez, Matej Accetto, Rok Čeferin, Špelca Mežnar, Marijan Pavčnik in Katja Šugman Stubbs. Proti so glasovali Klemen Jaklič, Rok Svetlič in Marko Šorli. 

Sodnika Jaklič in Svetlič sta dala odklonilni ločeni mnenji. Pritrdilna ločena mnenja so dali sodnici Mežnarjeva in Šugman Stubbsova ter sodniki Čeferin, Knez in Pavčnik.

"Še tako drzna pravna akrobacija ne more pripeljati do zaključka, da je vlada spoštovala zakonsko podlago za predpisovanje obveznega cepljenja za zaposlene v državnih organih," je v ločenem mnenju zapisal Čeferin in ob tem zavrnil večkrat slišane očitke, da je ustavno sodišče dalo prednost legaliteti pred varovanjem življenj.

Šugman Stubbsova pa je opozorila, da je imela izvršilna oblast na razpolago utečeno zakonodajno, ustavno skladno pot, s katero bi lahko uvedla pogoj PC. "Zakaj tega na vrhuncu četrtega vala epidemije, ob največjem številu okuženih in umirajočih ni naredila, pa je povsem drugo vprašanje, v presojo katerega se ustavno sodišče ne more spuščati," je zapisala.

Sodnik Pavčnik pa je kot ključno pomanjkljivost odloka navedel tudi, da je ta zajel bistveno preozek del populacije. Po njegovem mnenju nikakor ne gre samo za zaposlene v državni upravi, saj sta "varovanje življenja in zdravja ljudi tako pomembni vrednoti, da bi bilo treba zahtevo in merilo prebolevnosti in cepljenja razširiti tudi na druge osebe".

Po mnenju Kneza je vlada z izpodbijano določbo obšla ZNB, s čimer so "umanjkale tako strokovne presoje, presoje o potrebnosti cepljenja za določena delovna mesta oziroma določene storitve kot tudi odškodninsko varstvo". Zato ustavno sodišče ni vzrok težavam zaradi težke epidemiološke situacije, je poudaril.

Ločeno mnenje Mežnarjeve se nanaša tudi na samo cepljenje. Poudarja, da med cepljenjem proti otroškim boleznim, ki je obvezno, in cepljenjem proti covidu-19 obstaja nekaj razlik. "Epidemiološke raziskave namreč niso potrdile vzročne povezave med cepivi za otroške bolezni in posameznimi primeri smrti. V primeru cepiv proti covidu-19 tega žal ni mogoče trditi," je zapisala.

Svetlič pa je izpostavil, da je treba pri presojanju ustavnosti odloka upoštevati tudi okoliščino, ali si izvršna oblast z njegovo implementacijo širi moč. V izpodbijanemu odloku je po njegovem mnenju težko prepoznati tak instrument. "Nasprotno, gre za ukrep, ki je sprejet v neizpodbitni nuji po zavarovanju temeljne ustavne vrednote: človekovega življenja," je zapisal.

Ustavni sodnik Jaklič pa je kolegom očital, da "večina pozablja, da formalizma nad človeška življenja ne gre postavljati". Zakonske podlage za uvedbo pogoja PC pa je po njegovi oceni na pretek, pri čemer je med drugim omenil zakon o vladi ter zakon o varnosti in zdravju pri delu. A tudi ta podlaga za zavarovanje življenja in zdravja v izjemnih okoliščinah ne bi bila nujna, saj jo daje že ustava sama, meni.

Celotno odločbo ustavnega sodišča si lahko preberete s klikom na to povezavo.