Ustavno sodišče dovolilo referendum o družinski zakonodaji

Ustavno sodišče je v sporu o dopustnosti referenduma, ki sta ga v imenu Koalicije Za otroke gre! predlagala Metka Zevnik in Aleš Primc, odločilo, da se razveljavi sklep državnega zbora o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o zakonski noveli.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi za in štirimi proti. Poleg Mitje Deisingerja so za glasovali še Marta Klampfer, Miroslav Mozetič, Ernest Petrič in Jan Zobec, ti štirje so podali tudi pritrdilna ločena mnenja. Sodnice Dunja Jadek Pensa, Etelka Korpič - Horvat, Jasna Pogačar in Jadranka Sovdat so glasovale proti in spisale tudi odklonilna ločena mnenja.

Ustavno sodišče je tako dopustilo referendum o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice istospolnih parov izenačuje s pravicami raznospolnih. Presodili so, da novela ne sodi med zakone, o katerih po ustavnih določbah referendum ni dopusten. Kot so zapisali v utemeljitvi, je zakonska novela neposredno spremenila le opredelitev zakonske zveze.

Posredno je sicer s tem res odpravila protiustavnost, ki jo je ugotovilo ustavno sodišče, ko je odločilo, da ureditev glede dedovanja istospolnih partnerjev ni ustavna, vendar je poleg tega posegla tudi v večje število področnih zakonov (šlo naj bi za okoli 70 zakonov), poroča STA.

Metka Zevnik: Ustavno sodišče odločilo v prid ljudi in ne elite "Srečni smo, da je ustavno sodišče odločilo v prid ljudi in ne elite. Gospa mag. Marta Klampfer je v svojem ločenem mnenju zapisala, da je pravično in pošteno, da ljudstvo na referendumu spregovori o tem, ali naj še obstane zakonska zveza takšna, kot jo poznamo do zdaj," je povedala Zevnikova.

Pozvala je ljudi, naj na upravnih enotah oddajo svoj podpis v podporo referendumu. Pobudniki referenduma imajo namreč za zbiranje podpisov na razpolago še 28 dni, a jih verjetno ne bodo izkoristili, saj so zadostno število podpisov že zbrali.

Zelo smo zadovoljni, saj je ustavno sodišče odločilo, kot smo želeli, je dejala Zevnikova. "Imamo voljo in pogum, da gremo na referendum in zmagamo," je prepričana. Spomladansko odločitev večine državnega zbora pa je okrcala z besedami, da so poslanci zato, da ljudi poslušajo in sprejemajo zakone, ki so v prid ljudem.

Amnesty International: Ljubezen ne diskriminira - in diskriminirati ne bi smeli niti zakoni V Amnesty International Slovenije obžalujejo, da se je z odločitvijo ustavnega sodišča odložila izenačitev pravic istospolno usmerjenih parov z raznospolnimi z vidika zakonske zveze in družinskih razmerij. "Lezbijke, geji, biseksualne in transspolne osebe bi morali biti svobodni, da ljubijo, kogar hočejo, ter imeti pravico, da se zavežejo osebi, ki jo ljubijo in svojo ljubezen nadgradijo tudi s poroko," so zapisali v izjavi.

Enakopravnost pri sklepanju zakonske zveze ima posledice tudi za vsakodnevno življenje istospolno usmerjenih parov in njihovih otrok, kot na primer pri zagotavljanju pravic iz socialnega in zdravstvenega varstva, trdijo. Opozarjajo še, da v Sloveniji najmanj 70 zakonov diskriminira istospolno usmerjene.

NSi: Zakonska zveza med možem in ženo je zveza, ki omogoča rojevanje otrok in ustvarjanje družine V NSi so odločitev ustavnega sodišča pričakovali. "Na ta način bomo imeli državljanke in državljani možnost, da izrazimo svoje nestrinjanje z odločitvijo državnega zbora, ki je sprejel zakon brez sodelovanja javnosti in po skrajšanem postopku. Zakon je namreč temeljito posegel in spremenil samo opredelitev zakonske zveze in posledično odprl možnost posvojitve otrok istospolnim skupnostim," so sporočili iz Nove Slovenije.

Krščanski demokrati nasprotujejo možnosti, da bi istospolne partnerske skupnosti posvajale otroke. "Državljane in državljanke pozivamo, da se referenduma udeležijo. Zakonska zveza med možem in ženo je zveza, ki omogoča rojevanje otrok in ustvarjanje družine."

Dvakrat so ugotovili diskriminacijo in dvakrat dovolili referendum V opozicijski Združeni levici, ki je bila nosilka zakonskega projekta izenačitve istospolnih in različnospolnih parov, opozarjajo na "nenavadno situacijo" po odločitvi ustavnega sodišča. To je namreč že dvakrat ugotovilo protiustavnost in diskriminacijo istospolnih, hkrati pa tudi dvakrat dovolilo referendum o pravicah tistih, ki so diskriminirani.

Poslanec ZL Matej Tašner Vatovec opozarja, da ustavno sodišče o vprašanju ni odločalo vsebinsko, ampak zelo formalistično, in da je bila odločitev sprejeta s tesno večino oziroma s preglasovanjem v ustavnem sodišču.

Odločitev je bila sprejeta s trhlimi argumenti, so prepričani v ZL. "To pomeni, da je trenutno v Sloveniji referendum mogoč o vseh zakonih, ki kršijo človekove pravice in ki jih ustavno sodišče še ni obravnavalo ter ležijo v predalih ustavnega sodišča že več let."

Janšo so zaščitili, za istospolne nimajo poguma Tašner Vatovec je namignil tudi na nedavno odločitev ustavnega sodišča o predsedniku SDS Janezu Janši v zvezi z zadevo Patria. "Ustavnemu sodišču je uspelo soglasno zaščititi pravice enega posameznika, ko se srečuje s splošno pravico velike skupine ljudi, pa okleva in ne zbere poguma, da bi naredilo korak k bolj strpni in enakopravni družbi," pravi poslanec ZL, ki še ocenjuje, da ustavno sodišče ni več glavni branik človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Klofuto so jim dali Široka mavrična koalicija je dobila klofuto ustavnega sodišča. Tako v največji opozicijski stranki SDS komentirajo odločitev, da bodo državljani na referendumu odločali o noveli zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki so jo podprle stranke vladajoče koalicije, SMC, SD in DeSUS, ter Združena levica in Zavezništvo Alenke Bratušek. Poslanka SDS Jelka Godec je ob tem spomnila, da SMC vodi ustavni pravnik Miro Cerar.

Poslanka SDS je dejala, da so že ob sprejemanju zakona in pred tem poudarjali, da ta ni protiustaven ter da zakonska zveza in posvojitev otrok nista človekovi pravici.

Na vprašanje, ali se bo stranka vključila v kampanjo, je Godčeva odgovorila, da bodo v SDS naredili vse, da se bo volja ljudstva izrazila na referendumu.

Kdo je razočaran in žalosten? Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je "razočaran in žalosten, da bodo človekove pravice zaradi odločitve ustavnega sodišča spet postale igrice za politične stranke". Vodja poslancev vladnih Socialnih demokratov je mislil, da "Slovenija spada med malo bolj napredne družbe".

Han predvideva, da se bodo vključili v kampanjo, in ne zagovarja, da bi ljudi pozivali k temu, da ne gredo na referendum. Nasprotno, morali bi jih prepričevati, zakaj je dobro podpreti zakon. Gre sicer za njegovo osebno mnenje.

V SD so razočarani, da je ustavno sodišče odločilo proceduralno in ne vsebinsko. Takšna odločitev je odmik od namere, da se v Sloveniji končno uveljavijo in izvajajo pravice za vse ljudi enako.