Torek,
18. 6. 2013,
20.30

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

novinarstvo

Torek, 18. 6. 2013, 20.30

8 let, 7 mesecev

Upor pogodbenikov: "Zgodbe nekaterih honorarnih delavcev v medijih so grozljive"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
V slovenskih medijih je veliko pogodbenih delavcev, ki opravljajo enako delo ali delajo več kot njihovi redno zaposleni kolegi, vendar nimajo enakih pravic, so opozorili udeleženci javne tribune.

Novinarji so na tribuni z naslovom Upor pogodbenikov poudarili, da je pomembno, da novinarji pri reševanju položaja honorarnih sodelavcev stopijo skupaj. Zgodbe nekaterih honorarnih delavcev v medijih, ki so pogosto tudi v slabem ekonomskem položaju, so po mnenju profesorice delovnega prava na fakulteti za socialno delo in ekonomski fakulteti Barbare Kresal grozljive. Pojasnila je, da je problem prekernega dela zagotovo problem mladih, in opozorila, da na to ne gre gledati kot na problem spora med generacijami oziroma da "starejši zajedajo mlajše".

"Novinarji morajo doseči zavedanje, da imajo pravice in da jih lahko uveljavijo" "Treba se je začeti zavedati, da smo vsi v enakem položaju. Treba se bo povezati v neko homogeno celoto in nastopiti skupaj," je dejala in dodala, da je treba puščico usmeriti tja, kjer je vir problema. Povedala je, da mora reševanje problema honorarnih delavcev v medijih postati skupno delo vseh novinarjev, ter poudarila, da morajo novinarji doseči zavedanje, da imajo pravice in da jih lahko uveljavijo.

Na tribuni so govorili tudi o pogodbah, ki so jih honorarnim sodelavcem ponudili v podpis v časopisni hiši Dnevnik. Te so, kot so povedali na dogodku, zelo v prid delodajalcu in v neskladju z zakonodajo. V pogodbi naj bi bilo tudi določilo, s katerim bi honorarni sodelavci potrdili, da pri njihovem delu ni elementov rednega delovnega razmerja.

"Tu nastopi odgovornost države" Kresalova je ob tem povedala, da je ob negotovem položaju novinarjev nerazumno pričakovati, da bo posameznik sam uveljavljal svoje pravice. Tu po njenih besedah nastopi odgovornost države, in sicer z vidika delovnih razmerij, ter ministrstva za kulturo.

Izkušnje iz časopisne hiše Delo je opisal predsednik sekcije pogodbenikov na Delu Samo Petančič, ki je dejal, da je položaj na Delu postal pereč pred lanskim septembrom, v zvezi s honorarnimi delavci pa se z upravo po njegovih besedah sestajajo od oktobra.

Ženja Leiler: Novinarske solidarnosti ni "Novinarji so na splošno ena najbolj empatičnih bitij, med seboj pa te solidarnosti ni," pa je povedala nekdanja novinarka Ženja Leiler, ki zdaj dela na direktoratu za medije na ministrstvu za kulturo. Dejala je, da novinarjev ne poziva k stavki, vendar po njenih besedah brez zaostritve taktike boja najbrž ne bo rešitve za trenutno situacijo v zvezi z zaposlitvami.

Leilerjeva je govorila tudi o nacionalnem programu za kulturo in dejala, da je bilo poglavje o tem, kako pomagati medijem, težko. Po njenih besedah sta med predlogi izenačitev samostojnih novinarjev s samozaposlenimi v kulturi ter pomoč visoko izobraženim novinarjem pri prvi zaposlitvi.

Lukič: Pravice so, vendar ni opolnomočenja Na tribuni je sodeloval tudi Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je dejal, da se s hitrostjo informacij znižuje nivo delavskih pravic. Po njegovih besedah je novinarstvo v Sloveniji trenutno v fazi opolnomočenja, kar pomeni, da ima pravice, vendar jih ne zna opolnomočiti.

Sociolog kulture in medijev Jože Vogrinc pa se je dotaknil nedavnega zaprtja grške RTV. Dejal je, da če si lahko v Evropi privoščimo, da brez večjih protestov zaprejo javno RTV, se lahko zgodi, da bodo tako ukinili tudi katero koli drugo javno institucijo.