Četrtek,
28. 1. 2021,
9.33

Osveženo pred

3 leta, 11 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,60

Natisni članek

Natisni članek

Janez Pirnat noad

Četrtek, 28. 1. 2021, 9.33

3 leta, 11 mesecev

Umrl je kipar Janez Pirnat

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0,60
sveča svečka smrt | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

V 89. letu starosti je umrl kipar Janez Pirnat, je poročal portal MMC. Zanj so bile značilne zlasti kamnite plastike, bil pa je tudi risar in grafik. Ukvarjal se je s figuraliko. Njegovi kipi, ki stojijo po številnih slovenskih mestih, delujejo nedokončano. Znan je bil tudi po prirejanju razstav in družabnih dogodkov v svojem ateljeju.

Janez Pirnat, rojen leta 1932 v Ljubljani, je bil sin likovnega umetnika in profesorja Nikolaja Pirnata ter pisateljice Nade Kraigher. Prvi pouk risanja in modeliranja je dobil pri očetu, po njegovi smrti pa v delavnici kiparja Jakoba Savinška. Najprej je študiral arhitekturo, nato pa kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1957 diplomiral, piše STA.

Specialistični študij je končal z nalogo Slovenska oblika impresionizma v delu Ivana Groharja. Leta 1967 je za leto dni odpotoval na izpopolnjevanje v ZDA. V zadnjih desetletjih je veliko ustvarjal v Istri, kjer je najraje klesal v kamnu, med drugim je sodeloval tudi pri organiziranju umetniškega istrskega mesteca Grožnjan.

Večja kiparska dela in spomeniki Janeza Pirnata stojijo v številnih slovenskih mestih, v Ljubljani je poznan njegov spomenik partizanskim generalom in Francu Rozmanu - Stanetu. Leta 1984 je dobil tudi Župančičevo nagrado mesta Ljubljane za kiparstvo.

Krečič: Bil je zavezan človeški figuri

O kiparju je nekoč umetnostni zgodovinar Peter Krečič zapisal, da je bil zavezan človeški figuri, kar naj bi bila osrednja umetnostna tema v kiparski družini Pirnatovih. Bil je tudi med prvimi, ki so vprašanje kiparskega izraza zastavili kot iskanje možnosti za podajanje skozi snovnost kiparske gmote in obenem s posegom v njeno jedro, pa tudi kot raziskovanje učinkov kontrasta med grobo neobdelano, kiparsko zvečine kamnito strukturo ter navdihnjenim posegom vanjo, je med drugim zapisal, piše STA.

Pirnat pa je o sebi nekoč dejal: "Sem človek kamene dobe, kamnosek, zaljubljen v vse staro, čim starejše."