Ukrepajte zdaj in si povrnite denar, ki vam pripada!

Foto: 12MEDIA D.O.O.

Poznamo dva načina, s katerim lahko upnik sproži izvršilni postopek. Za katerega se bo odločil, je odvisno od tega, ali ima verodostojno listino ali ima morda že sam izvršilni naslov.

Izvršba na podlagi verodostojne listine

Če ima upnik v rokah primerno verodostojno dokumentacijo, lahko sproži izvršilni postopek brez potrebe po predhodnih opozorilih. Tega načina se poslužujemo, če imamo: račun, menico in ček, javno listino, izpisek iz poslovnih knjig, po zakonu overjeno zasebno listino ali listino, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine, obračun obresti ali pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja. Ker upnik razpolaga z verodostojno listino, mu ni treba vložiti tožbe, vendar le predlog izvršbe.

Izvršba na podlagi izvršilnega naslova

Ta vrsta izvršbe se začne na podlagi sodne odločbe, kar pomeni, da je za začetek izvršilnega postopka treba pridobiti sodno odločbo ali drugo uradno dokumentacijo, ki izrecno pooblašča za izvršbo, kot na primer sodno poravnavo ali notarski zapis. V tem primeru gre za plačilo denarnega zneska ali izpolnitve kakšne druge obveznosti (vrnitev delavca na delo, izterjava preživnine, rušitev objekta, izselitev najemnika ipd.). V primeru, da nimate izvršilnega naslova, boste najprej morali v tožbo, da dobite sodbo.

Postopek izvršbe

Izvršba je možna le, če dolžnik dejansko ima sredstva za poravnavo svojih obveznosti. Predlog za izvršbo oddate na portalu eSodstvo ali v pisni obliki na sodišču. Če podajate predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, morate predlog poslati na okrajno sodišče v kraj na območju, kjer prebiva dolžnik. V primeru predloga na podlagi verodostojne listine pa ga pošljete na Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino. Za vložitev predloga potrebujete podatke o dolžniku, verodostojno listino oz. izvršilni naslov ter podatke o dolžnikovem premoženju

Izvršba na podlagi verodostojne listine velja za relativno hitro, enostavno in učinkovito metodo, vendar pa to velja do trenutka, ko dolžnik vloži ugovor. Po prejemu sklepa o izvršbi ima dolžnik 8 dni časa, da poda utemeljen ugovor. Sklep se nato pošlje obema stranema, sledi pa nov rok osmih dni za vložitev morebitne pritožbe s strani obeh vpletenih. Ko poteče rok za pritožbo in ta ni bila vložena, sklep postane pravnomočen. Sodišče nato sklep posreduje izvršiteljem, ki začnejo s postopkom izvršbe.

Kako naj ravna dolžnik?

Če dolg ni sporen, kar pomeni, da je jasno določen znesek, ki ga morate plačati, bodisi z odločitvijo sodišča ali z notarskim zapisom, je priporočljivo, da ga čim prej poravnate. Poleg dolga morate namreč plačati tudi obresti in druge stroške, ki nastanejo zaradi izvršbe (stroški izvršitelja, stroški cenitve nepremičnine).

Če del dolga med postopkom že poravnate, to sami sporočite upniku. Sodišče namreč s tem ni seznanjeno, lahko pa ga seznani upnik, ki bo moral umakniti svoj predlog za izvršbo glede na že plačani del. Če upnik tega ne stori, ste vi dolžni podati ugovor na sodišču in tako zaščitite svoje pravice. Sicer je zelo priporočljivo, najceneje in najhitreje, da z upnikom sodelujete in se poskušate dogovoriti za poplačilo dolga.

Trajanje in stroški

Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine poteka približno 13 mesecev. V primeru postopka z verodostojno listino na Centralnem oddelku za verodostojno listino pa povprečno traja približno 1 mesec. Dolžina trajanja postopka je v veliki meri odvisna od vrste in kompleksnosti zadeve ter od ravnanja strank med samim postopkom. Ob vložitvi predloga je obvezno plačilo sodne takse. Vsaka stranka je odgovorna za kritje lastnih stroškov postopka. Med izvršilnim postopkom se lahko pojavijo dodatni stroški, ki jih mora vnaprej kriti upnik npr. stroški izvršitelja. Sodišče nato na zahtevo upnika skuša te dodatne stroške izterjati od dolžnika.

Naročnik oglasnega sporočila je 12MEDIA, D. O. O.