Türk in Alijev o sodelovanju med državama in Gorskem Karabahu

Kot je v izjavi za medije dejal predsednik Türk, se največ priložnosti za gospodarsko sodelovanje odpira na energetskem področju, informacijskih tehnologijah in zavarovalništvu, Slovenija pa računa tudi na investicije iz Azerbajdžana. Blagovna menjava med državama je sicer skromna, a se je v zadnjem letu povečala za deset odstotkov, je dodal. Alijev je poudaril, da je Slovenija eden najpomembnejših partnerjev Azerbajdžana v tej regiji, priložnost za krepitev sodelovanja pa bo tudi slovensko-azerbajdžanski poslovni forum, ki bo potekal v petek v Ljubljani. Türk: Potreben razvoj kooperativnih odnosov Türk je posebej izpostavil mednarodno sodelovanje na področju energetike, pri čemer je poudaril, da je potreben razvoj kooperativnih odnosov. "V Sloveniji verjamemo, da je prizadevanje za večjo energetsko varnost nekaj, kar zahteva boljše sodelovanje med dobavitelji energije, tranzitnimi državami in porabniki," je dejal. Türk meni, da je za zagotovitev oskrbe z energijo treba zgraditi tako plinovod Nabucco kot Južni tok. Potrebe porabnikov energije se namreč povečujejo in "vsi porabniki bi morali biti zainteresirani za kooperativno oblike sodelovanja in opustiti tiste, ki temeljijo na ideji konkurence", je poudaril.

Ena ključnih držav v projektu plinovoda Nabucco Azerbajdžan je ena ključnih držav v projektu plinovoda Nabucco, s katerim si želi Evropska unija zagotoviti neodvisnost od ruske oskrbe s plinom. Plinovod od Turčije do Avstrije, ki naj bi bil po zadnjih napovedih zgrajen do leta 2017, velja za konkurenco plinovodu Južni tok, ki ga razvija Rusija in naj bi tekel tudi skozi Slovenijo.

Predsednika sta govorila tudi o mednarodnih in regionalnih vprašanjih, predvsem o vprašanju Gorskega Karabaha. Türk je pri tem poudaril, da je potrebno trajno angažiranje za rešitev vseh še nerešenih oboroženih konfliktih.

Status quo glede vprašanja Gorskega Karabaha po Türkovih besedah ni sprejemljiv in treba je okrepiti napore za celovit sistem načel, na podlagi katerih bo mogoče skleniti mirovni sporazum med Azerbajdžanom in Armenijo. Napredek, ki je bil dosežen v zadnjih mesecih po sestanku v Sočiju, je spodbuden, je poudaril slovenski predsednik.

Izrazil je tudi upanje, da bodo pogovori v Moskvi konec meseca prinesli resničen napredek, ki bo pripeljal do sklenitve mirovnega sporazuma. Prepričan je, da je zdaj pravi trenutek za rešitev tega spora in da te priložnosti ne bi smeli zamuditi.

Alijev o Gorskem Karabahu: Čas je za rešitev spora Alijev je dejal, da je Azerbajdžan že dolgo žrtev armenske okupacije in si želi pravične rešitve. Uradni Baku že vrsto let trdi, da je status quo nesprejemljiv. "Okupacijske sile morajo zapustiti naše ozemlje," je poudaril Alijev in dodal, da je nastopil pravi čas za rešitev tega spora.

Podpis dveh dvostranskih dogovorov Ob obisku azerbajdžanskega predsednika sta bila podpisana tudi dva dvostranska dogovora - sporazum o sodelovanju v kulturi, izobraževanju in znanosti ter konvencija o izogibanju dvojnega obdavčevanja in preprečevanju davčnih utaj v zvezi z davki od dohodka in premoženja.

"Prizadevamo si za priložnosti na slovenskem trgu" Alijev se je srečal tudi s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem. Strinjala sta se, da obstajajo številne možnosti tovrstnega sodelovanja, priložnost vidita predvsem v energetiki in v obnovljivih virih energije, pa tudi na področju telekomunikacij. Slovenija ima potrebna znanja in izkušnje, v Azerbajdžanu cenijo slovenska podjetja, še posebej tista, ki imajo izkušnje z gradnjo malih hidroelektrarn, je povedal Alijev. Dodal je, da bogastvo in gospodarstvo Azerbajdžana temeljita na nafti, zato si prizadevajo za priložnosti na slovenskem trgu.

Predsednik DZ pa se je v pogovoru zavzel za diverzifikacijo slovenskega izvoza, saj je državo v času gospodarske krize usmerjenost predvsem na trg EU globoko prizadela. Izpostavil je tudi pomen politike, še posebej parlamentarne demokracije, katere naloga je, da zbližuje prebivalstvo, tudi najbolj oddaljenih držav in da ustvarja kar najboljše pogoje za sodelovanje ter odpira pot gospodarstvu. Gantar in azerbajdžanski predsednik sta spregovorila tudi o delovanju obeh držav v okviru Nata v Afganistanu.

Alijev je imel na programu tudi srečanje z županom Ljubljane Zoranom Jankovićem, v petek pa se bo sestal še s premierom Borutom Pahorjem. Zadnji dan obiska bo Alijev tudi položil cvetje k spomeniku azerbajdžanskemu narodnemu heroju Mehdiju Husejnzadeju - Mihajlu v Šempasu ter odkril spominsko ploščo in odprl muzej v njegov spomin v nekdanji osnovni šoli v tem kraju.