Četrtek, 3. 10. 2019, 19.12
5 let, 1 mesec
Triglavskega ledenika ni več, ostala je le še zaplata ledu #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,17
16
Slovenija je ostala še brez enega nacionalnega simbola. Kultnega triglavskega ledenika ni več, sporoča stroka. Tik pred izginotjem je tudi ledenik pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah. Strokovnjaki so jasni: za to je krivo podnebno segrevanje.
Snežna sezona je bila letos celo najtoplejša po letu 1955, zato so od obeh ledenikov ostale samo še zaplate oziroma ledeniške krpe. Ne gre pa samo za nacionalne simbole, ledeniki so namreč tudi pomemben vir pitne vode. Zato nam z njihovim krčenjem grozijo vedno hujše suše.
Ostala je le še zaplata ledu
Leta 1955 so planinci smučali po belih strminah triglavskega ledenika. V devetdesetih letih po ledeniku že dolgo ni bilo mogoče smučati. Danes pa Triglavskemu ledeniku ne moremo več reči ledenik. "Ledena masa se je v obdobju zadnjih 150 let, ko se je končala mala ledena doba, toliko zmanjšala, da je pravzaprav samo še zaplata ledu, nikakor pa ne more biti ledenik," je dejal Uroš Stepišnik, fizični geograf.
Podnebne spremembe pred našimi očmi - krčenje ledenikov pod Triglavom in Skuto se nadaljuje; tale ledeniška krpa je ostanek Triglavskega! @ZrcSazu @meteoSI @planinskazveza @TriglavskiPark pic.twitter.com/Fhw1yyEcsz
— GIAM ZRC SAZU (@geoinstitut) September 30, 2019
Zadnje meritve je odprava geografskega inštituta Antona Melika opravila sredi septembra. Površina zaplate se je zmanjšala za toliko, da so si strokovnjaki enotni: ledenika ni več.
Za ledenik so bile usodne suhe jeseni in zime
"Triglavski ledenik je nekakšen pokazatelj podnebnih sprememb, ki se dogajajo, kaže na neko globalno segrevanje," pravi Stepišnik. Največji razlog se skriva ravno v segrevanju ozračja. Za ledenik pa so bile usodne suhe jeseni in zime. V Sloveniji se je tudi temperatura zraka v zadnjih 50 letih dvignila za dve stopinji Celzija. "Do konca tega stoletja se lahko po najbolj pesimističnem scenariju segreje za štiri stopinje Celzija ali še kakšno stopinjo več," je dejal Gregor Vrtačnik, klimatolog z Agencije za okolje (Arso).
Te debele plasti sega in ledu so včasih imenovali zeleni sneg. Tam so smučale tudi naše največje smučarske legende. Nič boljše ne kaže drugod po Evropi. "Poletni viški, ko dajo večino vode ledeniki, se bodo drastično zmanjšali. S tem se poveča možnost za negativne vplive suše. Zmanjša se možnost za oskrbo z vodo," je pojasnil Stepišnik. "To bo bistveno vplivalo ne samo na gospodarske dejavnosti, ampak tudi na podobo narave," je dodal Vrtačnik.
16