Blejski svetniki so na torkovi seji zavrnili pobudo krajanov Mlinega za spremembo odloka o lokacijskem načrtu za južno razbremenilno cesto, ki bo zmanjšala promet okrog jezera, a hkrati sekala Mlino.
"Načrtovalec trase ni sledil ciljem prostorskega načrtovanja"
Franc Žerovc je minuli mesec v imenu lastnikov zemljišč, po katerih je v sprejetem lokacijskem načrtu predviden potek trase obvoznice, na župana občine Bled Janeza Fajfarja naslovil pobudo za spremembo načrta. Krajani, ki stojijo za Žerovcem, namreč ugotavljajo, da načrtovalec trase ni sledil ciljem prostorskega načrtovanja.
Umestitev trase v vas Mlino krši vsa načela, zapisana v zakonu
V zakonu je zapisano, da je posege v prostor treba načrtovati tako, da se omogoča trajnostni razvoj v prostoru in učinkovita ter gospodarna raba zemljišč, kakovostne bivalne razmere, ohranjanje prepoznavnih značilnosti prostora, celostno ohranjanje kulturne dediščine in zagotavljanje zdravja prebivalstva. Umestitev trase v vas Mlino pa krši vsa omenjena načela, je v pismu svetnikom opozoril Žerovc in pojasnil, da načrtovani potek trase pomeni grob poseg v vaški prostor in bi za vedno spremenil življenje vaščanov. S preselitvijo tranzitnega in tovornega prometa bi bila vas namreč obremenjena s hrupom in izpušnimi plini, trajno pa bi bila razbita tudi njena celovitost.
Krajani Mlina so o svojih težavah obvestili tudi premiera
Umestitvi obvoznice v Mlino so vaščani nasprotovali že leta 1999, tri leta pred sprejemom lokacijskega načrta, v katerem pa je bila kljub temu sprejeta sporna trasa. Vse od tedaj si na različne načine prizadevajo, da bi prišlo do spremembe poteka trase. O tem so seznanili tudi predsednika vlade ter ministrstvi za okolje in prostor ter promet, čeprav vedo, da je sprememba lokacijskega načrta v pristojnosti občine, v kateri pa, kot poudarjajo, ni bilo nikdar politične volje za spremembo.
Sedanja občinska oblast je bila prva, ki je krajane povabila na skupni sestanek
Sedanja občinska oblast se je odzvala na pobude in je bila po devetih letih prizadevanj prva, ki je krajane povabila na skupni sestanek. Ta je bil februarja letos, vendar Mlinanov tam predstavljeni strokovni pomisleki v zvezi z njihovim predlogom niso prepričali. Sami pa obratno niso uspeli prepričati strokovnjakov in predstavnikov občinske uprave o pomenu spremembe trase.
Sprememba lokacijskega načrta bi pomenila zamik začetka gradnje za vsaj 6 let
Podobno je bilo tudi na torkovi seji, na kateri so blejski občinski svetniki zavrnili pobudo Mlinanov za spremembo lokacijskega načrta in se zavzeli za izvedbo gradnje v skladu z načrti. Predstavniki stroke, ki se ukvarjajo z gradnjo cestnega in avtocestnega omrežja, so sprejeto varianto že v postopku izbire trase označili za najbolj ekonomično in najmanj problematično z vidika posega v prostor. Hkrati pa bi sprememba lokacijskega načrta pomenila zamik začetka gradnje za najmanj šest let, je opozoril župan, ki je pojasnil, da bi država, ki ima za izgradnjo razbremenilne ceste v proračunih od leta 2009 do 2012 predvidenih 27 milijonov evrov, ta sredstva zaradi tega namenila drugim, rezervnim projektom.
Mlinani grozijo, da svoje zemlje ne bodo prodali
Medtem pa Mlinani grozijo, da svoje zemlje za potek trase, ki je načrtovana s sprejetem lokacijskim načrtom ne nameravajo prodati. "Z vsemi pravnimi sredstvi in če bo potrebno tudi z vedenjem o tem, da EU ne podpira trošenja evropskih sredstev za investicije, ki jim lokalno prebivalstvo utemeljeno nasprotuje, bomo branili naše stvarne pravice in celovitost vasi," je poudaril Žerovc.
4
