Torek, 31. 1. 2017, 3.42
7 let, 2 meseca
Tožilstvo ekspresno nad dodatke: pred sodnika že Tekavčičeva in Mramor, ovadenih še več
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,50
12
Preiskava spornih dodatkov, ki so jih vrsto let domnevno nezakonito izplačevale ljubljanske fakultete, se bliskovito premika naprej.
Dekanja ekonomske fakultete v Ljubljani Metka Tekavčič in njen predhodnik Dušan Mramor, zdaj že nekdanji minister za finance, bosta zaradi domnevnih nepravilnosti pri izplačevanju dodatkov k plačam očitno morala pred preiskovalnega sodnika.
Manj kot pol leta po tem, ko je policija končala preiskavo in zaradi zlorabe uradnega položaja ovadila štiri funkcionarje na ekonomski fakulteti, so se na specializiranem državnem tožilstvu odločili, da zoper njih zahtevajo sodno preiskavo. "Trenutno so na vrsti zaslišanja," so nam povedali na tožilstvu, kjer na odločitev sodišča še čakajo.
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani je od avgusta 2008 do decembra 2015 zaposlenim izplačala za kar okoli 858 tisoč evrov dodatkov.
Zlorabe položaja so po naših informacijah osumljeni Tekavčičeva in Mramor ter zdajšnja in nekdanja prodekanja Polona Domadenik in Mojca Indihar Štemberger. Zaradi očitanih dejanj jim grozi zaporna kazen od treh mesecev do petih let.
Tekavčičeva in Mramor zadeve včeraj nista želela komentirati.
Previsoka izplačila
Kot je znano, je inšpektorat za javni sektor leta 2015 vzel pod drobnogled 11 članic ljubljanske univerze, saj so na ministrstvu za izobraževanje opazili (pre)visoka izplačila dodatkov za stalno pripravljenost. Med prejemniki so bili dekani, prodekani, tajniki ter strokovno-tehnični delavci na področju informatike, računovodstva in vzdrževanja.
Inšpekcijski nadzor je ugotovil, da so odgovorni na fakultetah ravnali nezakonito oziroma za izplačilo dodatkov niso imeli pravne podlage. Po zakonu namreč dodatek pripada samo za delo v manj ugodnem času. Na inšpektoratu so zato fakultetam odredili, da morajo njihovi zaposleni previsoka izplačila vrniti.
Ovadenih že 15 funkcionarjev
Glede na pretekle izjave pristojnih na policiji bodo kazensko preganjali tudi odgovorne na drugih ljubljanskih fakultetah, ki naj bi neupravičeno izplačevali dodatke.
Po podatkih z začetka letošnjega leta je policija v dosedanji preiskavi, ta še ni končana, na tožilstvo podala kazenske ovadbe zoper 15 oseb, ki jih sumi storitve 60 kaznivih dejanj zlorab uradnega položaja. Gre za nekaj več kot 1,4 milijona nezakonito izplačanih evrov.
Devet fakultet in na sto tisoče evrov dodatkov
Nepravilnosti so ugotovili na ekonomski fakulteti, fakulteti za družbene vede, fakulteti za elektrotehniko, fakulteti za gradbeništvo in geodezijo, fakulteti za matematiko in fiziko, fakulteti za računalništvo in informatiko, fakulteti za socialno delo, fakulteti za šport ter filozofski fakulteti. Od 11 nista bili problematični le medicinska in veterinarska fakulteta.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je ugovore fakultet drugega za drugim zavrnil.
Tako so fakultete samo med letoma 2012 in 2014 izplačale za 770 tisoč evrov bruto dodatka. Fakultete so se morale z zaposlenimi dogovoriti o načinu vračila dodatka.
Dekani navedenih fakultet so ugovarjali ugotovitvam inšpekcijskega nadzora, vendar je minister za javno upravo Boris Koprivnikar vse ugovore zavrnil. Večina fakultet je že do marca lani zaustavila odrejanje in izplačevanje dodatkov ter sklenila dogovore o vračilu dodatka v skupni vrednosti več kot 100 tisoč evrov.
Mramor predčasno odšel s položaja ministra
Največ spornih dodatkov je izplačala ekonomska fakulteta v Ljubljani. V obdobju od avgusta 2008 do decembra 2015, ko sta jo vodila Mramor in Tekavčičeva, je zaposlenim namenila kar okoli 858 tisoč evrov. Samo Mramor, ki je pozneje postal minister za finance, je z dodatki do leta 2013 zaslužil 45 tisoč evrov bruto ali 23.310 evrov neto.
Po razkritju prakse je Mramor dejal, da ima za odobritev dodatka pravnoformalno pokritje. Pravno in kadrovsko službo naj bi zaprosil za predlog ustreznega plačevanja zaposlenih, tam pa naj bi mu dejali, da je dodatek za stalno pripravljenost primeren način.
Zakaj dodatek za stalno pripravljenost
Javnemu uslužbencu po zakonu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v vrednosti 20 odstotkov urne postavke njegove osnovne plače. Tisti z višjo plačo lahko torej prejemajo višje dodatke, pri čemer se jim čas stalne pripravljenosti ne šteje v delovni čas. Teoretično je lahko nekdo v stalni pripravljenosti od takrat, ko sklene delovni dan v službi, in do takrat, ko drugi dan spet pride v službo. Stalna pripravljenost mora biti pisno odrejena.
Nedolgo zatem ga je demantirala nekdanja pravnica na ekonomski fakulteti Andreja Kert, češ da o izplačilu dodatkov nikoli niso dali pravnega mnenja in da je do tega gotovo imela zadržke, "saj je to mehanizem, s katerim določeni ljudje prejmejo več od drugih".
Mramor je sicer julija lani odstopil s položaja ministra "iz osebnih razlogov" zgolj nekaj tednov pred tem, ko so na Policijski upravi Ljubljana obvestili javnost, da so ga ovadili zaradi spornih dodatkov.
"Edini način za plačevanje zaposlenih"
Po mnenju dekanje Metke Tekavčič je šlo za neupravičeno škodovanje ugledu ekonomske fakultete.
Da so dodatek uporabili za zvišanje plač, je dekanja ekonomske fakultete v začetku januarja lani tudi javno priznala. "Gre za neposrečen oziroma neprimeren instrument, ki pa je bil ob pomanjkanju finančnih sredstev edini mogoč način za plačevanje zaposlenih," je povedala Tekavčičeva. Pri poznejšem medijskem poročanju in hitri obravnavi organov preiskovanja in pregona je po njenem šlo za neupravičeno škodovanje ugledu fakultete.
Kljub temu sta tako Tekavčičeva kot Mramor vrnila sporne dodatke oziroma sta se zavezala k njihovemu vračilu. Na ekonomski fakulteti so medtem z začetkom leta 2016 prenehali izplačevati dodatke, dokler sistema nagrajevanja delavcev ne uredijo drugače.
Medtem ko so se preiskave spornih dodatkov in odgovornosti funkcionarjev lotili policisti, so na ljubljanski univerzi dejali, da zoper dekane ne bodo ukrepali, saj po njihovem kršitve niso bile namerne, temveč je šlo za napake. Zgodile pa so se zaradi pomanjkanja ustrezne ureditve na ravni univerze.
Kdo so bili kršitelji in koliko denarja so neupravičeno nakazali
Po razkritju sporne prakse na ljubljanskih fakultetah se je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) lotila sistemske obravnave stanja. V končnem poročilu je razkrila tudi število primerov in vrednost izplačanih dodatkov v letih od 2011 do 2015. Navedena so imena dekanov, ki so v omenjenem obdobju vodili fakultete.
- Ekonomska fakulteta (dekana: Dušan Mramor in Metka Tekavčič) – 66 oseb, 680 tisoč evrov bruto;
- Fakulteta za družbene vede (dekan: Bojko Bučar) – 38 oseb, 250 tisoč evrov bruto (po letu 2011 se je začel krog upravičencev zmanjševati, po septembru 2013 se dodatek ni izplačeval);
- Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo (dekana: Bojan Majes in Matjaž Mikoš) – 18 oseb, 80 tisoč evrov bruto;
- Fakulteta za matematiko in fiziko (dekana: Franc Forstnerič in Anton Ramšak) – devet oseb, 32.500 evrov bruto;
- Fakulteta za šport (dekan: Milan Žvan) – sedem oseb, 30.800 evrov bruto;
- Fakulteta za elektrotehniko (dekana: Janez Nastran in Igor Papič) – ena oseba, 16 tisoč evrov bruto;
- Fakulteta za računalništvo in informatiko (dekan: Nikolaj Zimic) – osem oseb, 11.800 evrov bruto;
- Fakulteta za socialno delo (dekanji: Gabi Čačinovič Vogrinčič) – štiri osebe, 10 tisoč evrov bruto; (po letu 2011 se dodatek ni več izplačeval, so nam sporočili iz FSD);
- Filozofska fakulteta (dekana: Andrej Černe in Branka Kalenić Ramšak) – 12 oseb, 112 tisoč evrov bruto.
12