Tolminska v znamenju obeleževanja 300-letnice Tolminskega punta

Z njimi nadaljujejo tudi v letošnjem letu, odprli bodo tudi posebno slikarsko razstavo. Osrednjo prireditev v počastitev visoke obletnice pomembnega dogodka pripravlja Občina Tolmin 24. marca. Prireditev, naslovljeno Nabrusimo kose, bo neposredno prenašala slovenska televizija. Kot je povedal režiser prireditve Marjan Bevk, bodo nastopili združeni pevski zbori Tolminske, Iztok Mlakar, Bogdana Herman, Tmniski madrigalisti in Janez Škof, prireditev bosta povezovala Alida Bevk in Rok Vihar, scenarij prireditve pa je prispeval Zdravko Duša. V Tolminskem muzeju so letošnje praznovanje pričeli s predavanjem o oblačilni kulturi v času Tolminskega punta, v četrtek sledi predavanje o hrani pred 300 leti, 21. marca pa bodo odprli priložnostno razstavo o življenju na Tolminskem v času, ko so se kmetje uprli graščaku. "Ob tej razstavi pripravljamo tudi delavnice, na katere smo povabili šole v naši okolici in nekatere se na to povabilo že odzivajo," je povedala direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar. Tudi letošnjo poletno muzejsko noč bodo namenili Tolminskemu puntu, oktobra pa bodo gostili še mednarodni simpozij, ki ga z njihovo pomočjo pripravljajo v Zvezi zgodovinskih društev Slovenije. Priložnostni kovanec, spominska znamka, razstava stripa V počastitev visoke obletnice je Banka Slovenije že izdala priložnostni kovanec. Pošta Slovenije pa bo 22. marca predstavila posebno spominsko znamko. "V začetku septembra je predviden še koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija, s tem pa bomo nekako zaokrožili letošnje prireditve," je še povedala Fortunat Černilogarjeva. V Tolminskem muzeju sta bila posebne pozornosti deležna razstava stripa Tolminski upor 1713 avtorja Remigia Gabellinija ter razstava Slovenski klasiki v stripu, ki so jo pripravili v sodelovanju s Zavodom za umetniško in kulturno produkcijo Foruma Ljubljana konec lanskega leta. Razstava je požela veliko zanimanja tudi v Gorici, kjer je bila postavljena v začetku letošnjega leta. Novi državni davki vzrok za veliki kmečki upor leta 1713 Tolminski kmečki upor se je začel leta 1713. Kmetje na Goriškem in deloma na Kranjskem so se upirali novim državnim davkom. Kmetje na Tolminskem so bili že dlje časa v sporu s tolminskim glavarjem grofom Jakobom Antonom Coroninijem; davke je samovoljno in z uporabo nasilja pobiral Jakob Bandel. Slednji je marca 1713 zaprl skupino Tolmincev in tako pospešil nastanek kmečke zveze ter pohod kmetov iz tolminskega in kanalskega gospostva nad Gorico marca leta 1713. Tolminskim upornikom so se pridružili tudi kmetje iz okolice Gorice. Največji spopad med oblastjo in kmeti je bil junija 1713 pri Solkanu, kjer je uspelo oblasti upor nasilno zatreti. Sledile so kazni: denarne, Tolmincem so odvzeli pravico voliti župane, 72 upornikom so izrekli zaporne kazni in odvzeli premoženje, 11 upornikov so obsodili na smrt - usmrčeni so bili aprila leta 1714 na Travniku v Gorici.