To so države, ki za zdravstvo namenijo največ denarja

Po podatkih zadnjega poročila Svetovne zdravstvene organizacije WHO je bilo v letu 2012 v zdravstvene namene porabljenih 10,1 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). To pomeni, da smo za potrebe zdravstva porabili povprečno 1027 dolarjev na Zemljana. Od tega je bilo 17,9 odstotka stroškov za zdravstvo pokritih samoplačniško iz žepov prebivalcev, preostanek prek različnih oblik zdravstvenih zavarovanj.

Za zdravstvo sicer glede na BDP največ denarja namenjajo ZDA, v evropski regiji pa Nizozemska. Slovenija ima v primerjavi z globalnim povprečjem kar dobro urejeno zdravstvo, saj v zdravstveni sistem vložimo podpovprečno sredstev, medtem ko je pričakovana starost prebivalcev v Sloveniji nad globalnim povprečjem.

Leta 2012 rojeni Zemljan bo živel 70 let Povprečna pričakovana življenjska doba Zemljana, rojenega v letu 2012, je 70 let, kar je štiri leta več kot leta 2000. Na tisoč prebivalcev ima v povprečju enega zdravnika ali manj 45,8 odstotkov članic organizacije WTO (to pomeni 89 od skupno 194 držav, ki so članice WTO).

Najpogostejši razlog za umrljivost v letu 2012 so bile bolezni srca in srčni napadi. V primerjavi z letom 2000 je najvišjo porast bolnikov opaziti pri boleznih pljuč in diabetesu.

Največ sredstev za zdravstvo namenjajo ZDA Vsota, ki so jo države namenjale za zdravstvo, se je do finančne krize 2009 po večini povečevala, potem pa nekoliko zaustavila ali celo zmanjšala.

Za zdravstvo s 14,3 odstotka BDP sicer največ namenja ameriška regija. Predvsem gre visok odstotek na račun ZDA, ki so s 17,9 odstotka država z daleč najvišjim deležem BDP, namenjenega za zdravstvo. Za ameriško regijo precej zaostaja evropska regija, ta glede na svoj BDP za zdravstvo nameni 5,3 odstotne točke manj.

Kako za zdravstvo prispevajo Američani Poglejmo, kakšne so postavke v deležu BDP (17,9 odstotka), ki ga za zdravstvo namenijo ZDA. 46,4 odstotka v zdravstveni fond prispeva država in 53,6 odstotka pride iz zasebnih virov. Izmed vseh sredstev je bilo 11,1 odstotka samoplačniških.

Pričakovana življenjska doba v ZDA je bila v letu 2012 79 let, kar je dve leti več kot leta 2000. Od pričakovanih 79 let življenja jih bo prebivalec ZDA preživel 70 v polnem zdravju. Na tisoč prebivalcev imajo 2,45 zdravnika.

V Kanadi manjši delež zasebnih sredstev kot v ZDA, daljša pričakovana življenjska doba Po višini sredstev, ki jih namenja za zdravstvo, ZDA sledi Kanada, ki je leta 2012 za zdravstvo namenila 10,9 odstotka BDP. Delež zasebnih virov je 30-odstoten, državna pa prispeva 70 odstotkov sredstev. Od skupne zbrane vsote za zdravstvo je 15 odstotkov samoplačniških.

Pričakovana starost Kanadčana ob rojstvu v letu 2012 je 82 (72 zdravih) let, to je tri leta več od pričakovane dočakane starosti leta 2000. Kanada je imela leta 2010 povprečje dveh zdravnikov na tisoč prebivalcev.

V Evropski regiji največ za zdravje Nizozemska, Francija in Moldavija Nizozemska je v letu 2012 v zdravstvu pustila 12,4 odstotka svojega BDP. Država je plačala 79,6 odstotkov sredstev, ostalo je bilo dobljeno iz zasebnih virov. Samoplačniških sredstev je bilo 5,6 odstotka vseh sredstev, namenjenih zdravstvu.

Leta 2012 rojeni Nizozemec bo po pričakovanjih dočakal 81 (od tega 71 zdravih) let. Tri leta manj je pričakovana življenjska doba Nizozemca, rojenega leta 2000. V državi so povprečno več kot trije zdravniki na tisoč prebivalcev.

V Franciji pričakovana starost eno leto višja od Nizozemske 11,8 odstotka svojega BDP je zdravstvu v letu 2012 namenila Francija. Sredstva so bila zbrana v 77 odstotkih iz državnih virov in 23 odstotkih iz zasebnih virov. Od skupne vsote je bilo za 7,4 odstotka samoplačništva.

Z 82 leti je pričakovana življenjska doba 2012 v Franciji tri leta višja od pričakovane leta 2000. Kar deset let manj bo imel povprečen Francoz zdravih let. V istem letu so v Franciji imeli povprečno 3,2 zdravnika na tisoč prebivalcev.

Koliko za zdravstvo prispevajo v ostalih regijah SZO Države, ki so leta 2012 največ svojega BDP namenile zdravstvu v posameznih regijah, so:

- Zahodni Pacifik: Maršalovi otoki 15,6 odstotka, Tuvalu 15,4 odstotka in Mikronezija 12,8 odstotka svojega BDP. Nova Zelandija je v regiji z 10,3 odstotka BDP na petem mestu, Japonska z 10,1 odstotka BDP na šestem in Avstralija z 9,1 odstotka BDP na osmem mestu. - Afrika: Liberija s 15,5 odstotka, Sierra Leone s 15,1 odstotka, Lesoto z 11,6 odstotka BDP. Južnoafriška republika se z 8,8 odstotka svojega BDP nahaja na šestem mestu. - Vzhodni Mediteran: Jordanija z 9,8 odstotka, Džibuti z 8,8 odstotka, Afganistan z 8,7 odstotka BDP. - Jugovzhodna Azija: Maldivi z 8,5 odstotka, Nepal s 5,5 odstotka, Timor s 4,3 odstotka , Indija s 4,1 odstotka, Tajska s 3,9 odstotki svojega BDP.

Slovenija nameni za zdravstvo manj od globalnega povprečja V letu 2012 je Slovenija za zdravstvo namenila 8,8 odstotka svojega BDP, kar je 0,4 odstotne točke manj od globalnega povprečja in 0,2 odstotne točke manj od povprečja evropske regije.

Največ smo v Sloveniji za zdravstvo namenili leta 2009, nato pa v času krize začeli pri zdravstvu varčevati. Leta 2012 je 73,3 odstotka sredstev za zdravstvo prišlo od države in 26,7 odstotka iz zasebnih virov. Delež samoplačništva v zdravstvu je bil 11,9 odstoten.

Pričakovana starost v Sloveniji nad globalnim povprečjem Rojeni 2012 v Sloveniji bodo pričakovano živeli 80 (od tega 70 zdravih) let, kar je deset let več od globalnega povprečja in štiri leta več od povprečja evropske in ameriške regije. Pričakovana življenjska doba oseb, rojenih leta 2012, je štiri leta višja kot pri tistih, ki so bili rojeni leta 2000. Leta 2011 je Slovenija imela povprečno 2,5 zdravnika na tisoč prebivalcev.

Po podatkih iz poročila evropske komisije je v Sloveniji zelo dobra dostopnost do zdravstvenih storitev. Ta se meri glede na to, koliko ljudi si zdravstvene storitve lahko privošči, in glede na oddaljenost najbližjih zdravstvenih ustanov.

Največja težava našega zdravstvenega sistema se kaže v predolgih čakalnih vrstah.