Petek, 15. 12. 2023, 22.10
1 leto
Tik pred božičem bo Borut Pahor doživel pomembno spremembo
23. decembra bo minilo eno leto, odkar Borut Pahor ni več predsednik republike. To pomeni, da bo na ta dan ostal brez pravice do pisarne, nadomestila plače in uporabe službenega vozila.
Predsednik republike, ki mu je prenehala funkcija, ima namreč po zakonu pravico do pisarne, svetovalca in delavca, ki opravlja administrativne in tehnične naloge, ter uporabe službenega vozila z voznikom, vendar največ eno leto. Nekdanji predsednik ima tudi pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače, ki jo je prejel, ko je opravljal funkcijo predsednika republike, vendar najdlje eno leto od prenehanja funkcije. Pahor je tako v zadnjem letu prejemal okoli pet tisoč evrov bruto dohodka.
V njegovi pisarni sta bili zaposleni še svetovalka Alja Brglez in administratorka Dušanka Božič.
Vodil bo zavod Prijatelji Zahodnega Balkana
Pahor se je sicer v prvem letu po koncu mandata lotil več različnih aktivnosti. Na dobrodelni dražbi je prodal svojo katrco, začel snemati podcaste, postal predstojnik na novo ustanovljene katedre za za slovenski nacionalni program na Novi univerzi v Novi Gorici, izdal knjižni prvenec, postal del mreže govornikov London speaker bureau in ustanovil zavod Prijatelji Zahodnega Balkana.
V pogovoru za Reporter je pojasnil, da bo ta zasebni zavod, ki ga je ustanovil, tudi vodil in da se mu bo zelo posvetil. Z njim bo namreč nadaljeval dediščino, ki jo je kot predsednik vlade in republike vodil kot enega svojih pomembnih poslanstev. Povedal je tudi, da bo imel zavod prostore v sedanji pisarni bivšega predsednika republike na Trgu republike v Ljubljani, da pa morajo za začetek delovanja zbrati dovolj donacij.
Kaj imata skupnega Borut Pahor in Arnold Schwarzenegger?
Pahor sicer namerava v bodoče še naprej predavati doma in v tujini, prav tako bo še naprej vodil svoj podcast. Od septembra je, kot že omenjeno zgoraj, uvrščen na londonsko listo govornikov, mednarodno agencijo London Speaker Bureau, ki zagotavlja osrednje govornike za korporativne in strokovne dogodke. Na seznamu govorcev omenjene agencije so med drugim bivši turški predsednik Abdullah Gül, bivši finski premier in minister Alexander Stubb, bivši kalifornijski guverner Arnold Schwarzenegger, bivši tajski premier Abhisit Vejjajiva ter bivši švedski premier Carl Bildt.
Na vprašanje, koliko je že zaslužil z govori, nam v njegovi pisarni niso odgovorili.
Katedro na univerzi vodi brezplačno
Kar se tiče katedre, ki jo vodi Pahor, ta ne bo izvajala nobenega študijskega programa, pač pa bo v prvi vrsti namenjena razpravam in raziskovanju. Člani in sodelavci katedre bodo največ svojega časa namenjali razpravam in raziskavam slovenskega nacionalnega programa po zgledu prispevkov, ki so bili objavljeni v 57. številki Nove revije leta 1987, obravnavali pa bodo tudi vprašanja ustavne ureditve za Slovenijo kot članico EU, poroča STA. Po pisanju zurnala24 bo Pahor aktinosti na univerzi do konca leta opravljal brezplačno, kako bo v prihodnje, pa še ni znano.
Ima Slovenija primerno urejen status nekdanjega predsednika republike?
Pravnik Saša Zagorc pojasnjuje, da se države pri urejanju položaja nekdanjega predsednika ali predsednice republike orientirajo glede na vprašanje, kaj lahko nekdanji predsednik počne, da ne bo razvrednotil dejstva, da je bil predsednik republike. Marsikdaj se tako nekdanji predsedniki vrnejo v akademsko svefo, če so bili pred nastopom funkcije njen del, ali pa dobivajo redni vseživljenjski dohodek.
"Na ta način skupost zaščiti integriteto obstoječega predsednika republike," pojasnjue Zagorc in dodaja, da Slovenija temu posveča dokaj malo pozornosti, saj je čas, ko lahko nekdanji predsednik svoj kabinet s sodelavci, omejen. V Italiji, na primer, je nekdanji predsednik doživljenjski senator. "Bolj kot pravno je to vprašanje zrelosti, tradicije in razmisleka v posamezni družbi o vlogi nekdanjih predsednikov," je sklenil.