Sreda, 21. 2. 2018, 4.04
6 let, 10 mesecev
"Težko, da bo slovenščina izginila brez vsake sledi"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,20
7
Slovenščina - materni jezik večine prebivalcev Slovenije, jezik s skoraj petdesetimi narečji in eden izmed redkih jezikov, ki ima dvojino. Slovenščino po podatkih Statističnega urada (Surs) govori približno 2,5 milijona govorcev, število govorcev, ki jim ta predstavlja materni jezik, pa upada.
Ob osamosvojitvi leta 1991 je imela Slovenija nekaj manj kot dva milijona prebivalcev, od tega je po podatkih iz popisa prebivalstva leta 1991 bila slovenščina materni jezik 88,3 odstotka prebivalcev. Leta 2002, ko so ta podatek zbirali zadnjič, je bila vrednost tega za pol odstotka nižja.
V Sloveniji živi še več kot 50 drugih maternih jezikov
Demografski podatki Statističnega urada za Slovenijo v zadnjih devetih desetletjih kažejo, da je raznolikost maternih jezikov med prebivalci Slovenije večja kot včasih, prav tako se delež prebivalcev, katerih materni jezik je slovenščina, od leta 1953 zmanjšuje.
Od leta 2002, ko so v popisu prebivalstva zaznali več kot 40 različnih maternih jezikov, se je v Slovenijo vsako leto priselilo še od deset tisoč do 30 tisoč oseb, od teh pa skoraj polovica iz držav, nastalih na ozemlju nekdanje skupne države. Vsi prihajajo iz blizu 30 različnih držav. Ob predpostavki statističnega urada, da k nam priseljeni prebivalci v domačem okolju še naprej uporabljajo vsak svojo materinščino, sklepajo, da ob slovenščini živi še več kot 50 drugih maternih jezikov.
"Tudi rojstev je manj, zato je logično, da število upada," pravi slavist Metod Čepar.
Ali bo kdaj konec slovenščine?
Metod Čepar z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pravi, da je težko biti prerok. "Latinščina je bila na primer neki jezik, ki se je potem zmešal z drugimi in so nastali romanski jeziki. Mislim, da bo tako tudi tukaj, čeprav je zelo velik vpliv angleščine. Težko, da bi izginila prav brez vsake sledi, v kakšni obliki se bo govorilo čez sto let, pa je nemogoče predvideti," razlaga.
Na slovenščino smo ponosni. Pa smo res?
Čepar poudarja, da so na neki deklarativni ravni vsi ponosni in slovenščino poudarjajo, ampak realnost je drugačna. "Če pa gremo na ulice, je polovica imen lokalov zapisanih v angleščini. Tudi na univerzah pouk poteka v angleškem jeziku zaradi raznih mednarodnih izmenjav. Potem se lahko ta naš deklarativni ponos na slovenščino začne postavljati pod vprašaj," dodaja.
7