Bo na Štajerskem zraslo največje polje sončnih elektrarn pri nas?

V Talumu so za STA pojasnili, da v skladu z zakonom o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter trajnostnimi usmeritvami razvijajo projekt postavitve velikih sončnih elektrarn na območju dveh zaprtih odlagališč odpadkov, ki že imata veljavni okoljevarstveni dovoljenji za zaprti odlagališči ter izdelan in potrjen načrt ukrepov za upravljanje.

Na podlagi že izdelanega idejnega dokumenta je na omenjenih odlagališčih predvidena možnost postavitve sončnih elektrarn s skupno nazivno močjo do 60 megavatov. Pri snovanju projekta je v skladu z zakonom predvidena tudi izvedba dodatnih tehničnih ukrepov na zaprtih odlagališčih, ki bodo prispevali k izboljšanju stanja okolja na tem območju, dodajajo v podjetju.

Za projekt so že izdelali vlogo za predhodni postopek z vsemi zahtevanimi prilogami v obliki dodatnih analiz, študij in elaboratov, ki so jo julija letos oddali na pristojno ministrstvo. Po odzivu slednjega bodo nadaljevali s pripravo zahtevane projektne dokumentacije in ostalimi aktivnostmi. Sicer pa namerava Talum pri gradnji sončnih elektrarn in hranilnikov baterij sodelovati v vlogi najemodajalca zemljišč in infrastrukture.

Nasprotovanje civilne iniciative

V zvezi z načrti za novo sončno elektrarno se je s pismom predsedniku vlade Robertu Golobu in Evropski komisiji oglasil Branko Štrucl iz Gibanja ZA Kidričevo, ki meni, da takšnih objektov na omenjenem degradiranem območju ne bi smeli graditi. Ob tem še zatrjuje, da je Evropska komisija že leta 2014, zaradi nesreče na Madžarskem štiri leta prej, ko je prišlo do izlitja, rdeče blato označila kot nevaren rudniški odpadek, za katerega veljajo posebni pogoji.

V Talumu pojasnjujejo, da je odlagališče rdečega blata zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov, z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem za zaprto odlagališče nenevarnih odpadkov iz leta 2009, ki je bil spremenjen leta 2023 skupaj s programom ukrepov. Za projekt postavitve sončnih elektrarn so skupaj z vsemi drugimi študijami izdelali tudi načrt ukrepov za zmanjšanje vplivov zaprtega odlagališča, pri čemer je posebna pozornost namenjena preprečevanju vstopa padavinske vode v telo odlagališča.

"Vsi ukrepi iz načrta morajo biti izvedeni pred ali vsaj sočasno s postavitvijo sončne elektrarne. Ocenjujemo, da bodo predvideni tehnični ukrepi velik prispevek k omejevanju vplivov zaprtega odlagališča na okolje, še posebej na stanje podzemne vode," so še dodali v podjetju.

Na Štruclov dopis se je odzvala tudi direktorica direktorata za okolje Tanja Bolte, ki je potrdila prejem vloge, ob tem pa opozorila, da zakon med drugim zahteva, da sončna elektrarna ne ogroža stabilnosti odlagališča.

V okviru postopka je ministrstvo objavilo javno naznanilo, iz katerega izhaja, da je bilo od 14. avgusta do 12. septembra omogočena tako podaja pripomb javnosti kot priglasitev stranske udeležbe zainteresiranih oseb. O vlogi investitorjev bo ministrstvo odločilo na podlagi v celoti izvedenega ugotovitvenega postopka ob sodelovanju strokovnih organov in organizacij s posameznih področij in tistih, ki so vstopili v postopek. Trenutno ugotovitveni postopek torej še ni zaključen, je dodala Bolte.

Na ministrstvu so za STA povedali, da pripomb javnosti v enomesečnem roku niso prejeli, stransko udeležbo pa je priglasila le nevladna organizacija Alpe Adria Green, ki je status tudi pridobila. Gibanje ZA Kidričevo stranske udeležbe ni priglasilo.

Na območju Taluma že stoji nekaj sončnih polj

Na območju Taluma, ki se je v preteklosti ukvarjal s proizvodnjo aluminija, po zaprtju elektrolize pa postaja predvsem njegov predelovalec, je sicer postavljenih že nekaj sončnih polj. Prve v skupni velikosti približno šest megavatov so na zaprtih odlagališčih postavili že leta 2010. Tudi tam Talum ni bil investitor v gradnjo, temveč imajo najemne pogodbe sklenjene s petimi podjetji. Ob tem imajo znotraj industrijske cone na strehah petih objektov inštaliranih za 3,78 megavata sočnih panelov, ki so jih zgradili leta 2023 in so v njihovi lasti.