Četrtek, 1. 2. 2024, 13.43
9 mesecev, 3 tedne
Ta direktorica je stavkajočim zdravnikom preklicala soglasja za delo drugje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,99
Milena Kramar Zupan, direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto, pravi, da je bil preklic soglasij za delo drugje logičen odgovor stavkajočim zdravnikom.
Na ministrstvu za zdravje pravijo, da še zbirajo dokončne podatke o tem, koliko je bilo preklicev soglasij za nadurno delo med zdravniki. Bolj zanesljive podatke naj bi dobili do petka. Po preliminarnih informacijah, ki so jim jih poslale bolnišnice, naj bi preklici začeli učinkovati v začetku marca, le v dveh primerih še ni jasno, kdaj začnejo ti učinkovati. Medtem v javnosti odmeva poteza direktorice novomeške zdravnice Milene Kramar Zupan. Ta je zdravnikom, ki so umaknili soglasje za nadurno delo, preklicala soglasje za delo zunaj matičnega javnega zavoda.
Kramar Zupanova je za Siol.net povedala, da se je za ukrep odločila, ker se ji zdi logično in prav, da zdravnikom, ki ne želijo delati za več kot polni delovni čas v matičnem zavodu, prekličejo soglasje za dodatno delo zunaj tega zavoda. Trenutno je soglasje za nadurno delo v novomeški bolnišnici po njenih besedah preklicalo 99 od 222 zdravnikov oziroma okoli 45 odstotkov.
Pojasnila je, da bodo preklici soglasij za nadurno delo v njihovi bolnišnici začeli veljati 30. dan po vročitvi preklica, kar podobno kot v večini drugih bolnišnic pomeni v začetku marca.
Določeni zdravniki so preklicali soglasje za nadurno delo oziroma delo preko polnega delovnega časa, zato je logično in prav, da se jim, če ne želijo delati preko polnega delovnega časa v matičnem zavodu, prekliče soglasje za dodatno delo izven javnega zavoda.
doc. dr. Milena Kramar Zupan, direktorica Splošne bolnišnice Novo mesto
Za zdaj še ni jasno, kolikšen delež zdravnikov v bolnišnicah in drugih zdravstvenih zavodih po Sloveniji se je odločil za preklic soglasij za nadurno delo, se pa ta podatek po prvih informacijah od bolnišnice do bolnišnice zelo razlikuje. Na ministrstvu za zdravje pravijo, da bodo podatke o tem imeli v petek. "Ob tem dodajamo, da so direktorji bolnišnic že pripravljeni na morebitne spremembe v organizaciji dela, če bo treba," so povedali.
V sredo popoldan je sindikat Fides vodstvu Splošne bolnišnice Celje predal zbrane umike soglasij, zato lahko zdaj poročamo o točnih številkah, so Siol.net sporočili iz omenjene bolnišnice. Soglasja za nadurno delo je umaknilo 175 od 374 vseh zdravnikov, ki so zaposleni v bolnišnici. Delež tistih, ki so soglasja umaknili, je tako manjši od napovedanega, in sicer 47-odstoten. V javnosti so krožile tudi očitno netočne informacije, da so v celjski bolnišnici vsi zdravniki umaknili soglasja.
Med 175 zdravniki, ki so umaknili soglasja, je 132 zdravnikov specialistov, 39 zdravnikov specializantov in štirje sobni zdravniki. Umik soglasij bo stopil v veljavo 30. dan po vročitvi preklicev vodstvu bolnišnice.
Po navedbah STA je soglasje umaknilo med 70 in 80 odstotki zdravnikov s temi soglasji v slovenjegraški bolnišnici, večina v jeseniški, okoli polovica v novogoriški in 41 odstotkov v novomeški bolnišnici. V Brežicah direktorica soglasij še ni prejela, v murskosoboški bolnišnici bodo to storili v četrtek, za to potezo naj bi se tudi tam odločila polovica zdravnikov s soglasji. V UKC Maribor so za Večer povedali, da je soglasje umaknilo 31,5 odstotka zdravnikov, je pa to večina tistih, ki to soglasje ima.
Kramar Zupanova pravi, da bodo za razliko od preklica soglasja za nadurno delo, ki začne veljati po 30 dneh, preklici soglasij za delo izven matičnega javnega zavoda začeli učinkovati takoj, čeprav ta praviloma veljajo 12 mesecev. Ena od okoliščin, ki po njenih besedah omogoča takojšen preklic, je namreč, da delavec "odklanja nadurno delo, pripravljenost in morebitne druge oblike dela".
Bodo temu zgledu sledili še drugi direktorji?
Ali bodo tudi direktorji drugih bolnišnic sledili temu zgledu in zdravnikom, ki odklanjajo nadurno delo, preklicali soglasja za delo izven matičnega javnega zavoda, za zdaj ni jasno. So pa poslanci koalicijskih Gibanja Svoboda, SD in Levice na ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel že naslovili pobudo, naj preveri, ali še vedno obstaja pravna podlaga za veljavnost soglasij zdravnikom za opravljanje dela pri drugih izvajalcih.
"V javnosti se že pojavljajo opozorila o številnih zlorabah, med drugim naj bi zdravniki zavračali obravnavo pacientov v okviru svoje službe v javnih zdravstvenih zavodih in jih celo napotovali v svoje zasebne ordinacije, kjer jim ponujajo samoplačniške storitve," so navedli.
Zaslužek na račun rušenja javnega zdravstva je stavkajočim zdravnikom in zobozdravnikom po navedbah koalicijskih poslancev omogočen s podanimi soglasji za opravljanje dela pri drugem izvajalcu ali za delo kot samostojnemu izvajalcu, ki so urejena v zakonu o zdravstveni dejavnosti.
Soglasje k takemu opravljanju dela mora podati direktor javnega zdravstvenega zavoda za največ 12 mesecev, in sicer vedno, kadar so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji. Med drugim zdravstveni delavec, ki se mu soglasje poda, ne sme odklanjati nadurnega dela, pripravljenosti in morebitnih drugih oblik dela v javnem zdravstvenem zavodu.
Pričakujejo enotne smernice
V pobudi ministrstvu koalicijski poslanci predlagajo tudi, naj s pripravljeno pravno podlago seznani vse direktorje javnih zdravstvenih zavodov in svete zavodov, v pristojnosti katerih je organizacija dela in posledično tudi podeljevanje soglasij za opravljanje dela pri drugem izvajalcu.
Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je dodatno pojasnila, da ministrstvo neposredne pristojnosti glede soglasij zdravnikov za delo pri drugih izvajalcih nima, saj so direktorji pri tem samostojni.
Ministrstvu koalicijski poslanci predlagajo še, naj direktorje javnih zdravstvenih zavodov opozori na dosledno spoštovanje zakonske prepovedi konkurenčne dejavnosti, ki velja tako po zakonu o delovnih razmerjih kot po zakonu o gospodarskih službah. V okviru tega naj ministrstvo preveri, ali direktorji javnih zdravstvenih zavodov pravilno tolmačijo konkurenčno klavzulo, in po potrebi izda enotne smernice ali vsaj dopolni in v skladu z v vmesnem času sprejeto zakonodajo dopolni dokument, ki je objavljen na spletni strani ministrstva za zdravje.
