Svetlik napovedal interni nadzor zaradi ekstremnih honorarjev (video)

Nekatere notranje slabosti, ki jih je izpostavil tudi Supervizor, pa bodo odpravili v najkrajšem možnem času, kar so sicer zapisali že v letnem programu dela.

Ivan Svetlik je na novinarski konferenci, ki so se je udeležili tudi dekani vseh 26 članic, pojasnil, da ljubljanska univerza zaposluje več kot 5.600 oseb. Univerza se financira primarno iz javnih sredstev, pri čemer je glavni vir ministrstvo za izobraževanje. "To predstavlja temeljni steber našega financiranja. S tem bi morali zagotoviti financiranje izvajanja izobraževalnega procesa na prvi in drugi stopnji študija," meni rektor.

Za ohranitev kakovosti so morali pridobivati dodatna neproračunska sredstva A visokemu šolstvu, kot je opozoril, že četrto leto zapored padajo sredstva za izvajanje programov, kljub temu, da so uvedli dodaten, peti letnik, število zaposlenih pa so zaradi zakona za uravnoteženje javnih financ morali zmanjšati za šest odstotkov. Za ohranitev kakovostnega študija so zato po Svetlikovih navedbah morali pridobivati dodatna neproračunska sredstva, ki jih je bilo samo lani 68 milijonov evrov in večina honorarjev, ki jih je nedavno razkrila aplikacija Komisije za preprečevanje korupcije Supervizor, je bila izplačanih iz teh sredstev, je poudaril Svetlik. Dodal pa je, da so članice hkrati pravne osebe takrat, ko poslujejo na trgu, in zato v veliki meri v tem pogledu uživajo avtonomijo znotraj univerze.

Razkritje ni bilo zakonito, podatki so netočni Ob tem je tudi ponovil stališče univerze, da razkritje Supervizorja o visokih honorarjih v visokem šolstvu ni bilo zakonito in da so navedeni podatki netočni, saj vključujejo tudi druga izplačila, ki ne bi smela biti v Supervizorju, kot so denimo izplačila potnih nalogov, regresa, jubilejnih nagrad.

Za ohranitev kakovostnega študija so zato po Svetlikovih navedbah morali pridobivati dodatna neproračunska sredstva, ki jih je bilo samo lani 68 milijonov evrov. Po pojasnilih univerze so sredstva od šolnin izrednega in doktorskega študija v letu 2009 znašala nekaj več kot 20 milijonov evrov in v letu 2014, kljub upadanju, nekaj manj kot 11 milijonov evrov. Sredstva, pridobljena s svetovanjem in razvojno inovacijskimi projekti, so se v tem obdobju gibala med 56 in 66 milijoni evrov letno. In večina honorarjev, ki jih je nedavno razkrila aplikacija Komisije za preprečevanje korupcije Supervizor, je bila izplačana iz teh sredstev, je poudaril Svetlik.

Poleg proračunskih sredstev še dva vira sredstev Če bi delitev teh virov morali obravnavati enako kot proračunska, bi univerza morala po njegovih besedah ukiniti del svojih programov, še bolj skrčiti njihovo izvajanje in znižati kakovost ali pa pričakovati od zaposlenih, da bi to delo opravili brezplačno.

Svetlik je poudaril, da imajo poleg proračunskih sredstev še dva vira sredstev, in sicer od Javne agencije za raziskovalno dejavnost in Evropske unije. "Preko agencije dobivamo sredstva za financiranje tako imenovanih programskih skupin in projektov. Iz EU pa preko razpisov pridobivamo sredstva za izvajanje raziskovalnih projektov in tu za vsa ta sredstva velja izjemno huda konkurenca," je poudaril in dodal, da bo nekdo dobil ta sredstva samo, če je izkazal velik znanstveni output oziroma znanje in reference.

Da je zanimanje za evropske raziskovalne projekte veliko, pove podatek, da kot rektor podpisuje največ diplomskih listin, na drugem mestu pa so prijave na omenjene projekte. "Vsi so spodbujeni, da bi to počeli, a žal to uspe le najboljšim," je poudaril Svetlik.

Je na univerzi elita, ki si grabi sredstva? Kot je opozoril, se pogostokrat v razpravah o financiranju in delitvi sredstev na univerzi izpostavlja, da je na univerzi neka elita, ki si grabi svoja sredstva. "Ta elita sme biti samo tista, ki ima zares tudi kvalifikacije, da lahko ta sredstva pridobiva," je dejal Svetlik.