Četrtek, 27. 2. 2025, 19.05
1 mesec
Svet ljubljanske psihiatrične klinike brez odločitve o novem direktorju #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ministrstva je sistemski nadzor, ki ga je uvedel zaradi očitkov o nasilju na kliniki, končal septembra lani.
Svet UPK Ljubljana na današnji seji ni imenoval novega direktorja. Na razpis se je prijavilo pet kandidatov, pogoje sta izpolnjevala dva kandidata, eden od njiju je bil tudi zdajšnji direktor Bojan Zalar. Oba sta se danes predstavila svetu, a noben od njiju ni dobil zadostne podpore, je medijem povedal predsednik sveta Tomaž Subotič. Zalar je po seji napovedal, da se na ponovni razpis ne bo prijavil.
Subotič je napovedal, da bodo razpis za direktorja Univerzitetne psihiatrične klinike (UPK) Ljubljana v čim krajšem možnem času ponovili. Predstavitvi obeh kandidatov sta bili sicer zelo kvalitetni, je dejal. Kakšno je bilo razmerje glasov v svetu, pa ni želel razkriti. Drugi kandidat sicer javno ne želi biti imenovan.
Zalar je po seji napovedal, da se na ponovni razpis ne bo prijavil. "Če tokrat ni bilo nekega zaupanja v to, da nasilja na psihiatrični kliniki ni, potem nima smisla, to je pač politična odločitev," je dejal v izjavi za medije. To, da ni bil izbran, zanj pomeni olajšanje, je dodal. Klinika je po njegovih besedah 17 let poslovala pozitivno in ni imela nobenega problema, razen očitkov o nasilju, ki jih je označil za namišljene.
Izjava predsednika sveta UPK Ljubljana Tomaža Subotiča ob robu seje sveta klinike:
Svet UPK je na današnji seji obravnaval tudi letno poročilo za leto 2024. Poslovanje je bilo po besedah predsednika sveta pozitivno. Ob tem je dodal, da je klinika lani beležila okoli 4400 odpustov iz bolnišnice. Med njimi so opravili anonimno anketo, na katero se je odzvalo 2250 bolnikov.
Povprečna ocena zadovoljstva z delom klinike je bila 4,9, je zatrdil Subotič. "To pomeni, da klinika skrbi za varnost pacienta, za za zaščito vseh interesov, ki jih mora pacient imeti, zelo kakovostno," je prepričan.
Zalar zavrnil očitke o nasilju in drugih nepravilnostih na kliniki
Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu ministrstva je sistemski nadzor, ki ga je uvedel zaradi očitkov o nasilju na kliniki, zaključil konec septembra lani. Kliniki je v odločbi odredil številne ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Med drugim naj na kliniki vzpostavijo mehanizme za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov, so takrat objavili na spletni strani ministrstva.
Zalar je v začetku februarja dejal, da je psihiatrična klinika do predpisanega roka izpolnila vseh deset ukrepov, ki jim jih je naložil urad ministrstva za zdravje. Očitke o nasilju na kliniki in drugih nepravilnostih pa je zavrnil. Zalar je naložene ukrepe danes označil za trivialne. "Meni je žal, da nismo šli v upravni spor, ker bi ga 100-odstotno dobili," je dejal. A v spor niso šli, ker da ga je tako prosil nekdanji direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu.
"Mislim, da je čas, da gre lahko vse v javnost in zdaj bo tudi šlo. Do zdaj smo se še držali, zdaj pa vidim, da nima smisla, naj pride resnica na dan," je še napovedal.
Na UPK Ljubljana so sicer konec januarja objavili razpis za novega direktorja, ki bo na ta položaj imenovan za štiriletni mandat. Kandidati so lahko prijavo oddali do vključno 10. februarja do polnoči.
Ministrica Prevolnik Rupel se pred popoldansko sejo sveta ni želela izrekati o imenovanju novega direktorja, kot tudi ne o postopanju vlade, če bi svet zavoda na to mesto ponovno imenoval Zalarja. "Raje bi počakala, da vidimo, kaj bo, kakšna bo odločitev zavoda, pa bomo potem ukrepali dalje," je dejala.
Nesprejemljiva poraba javnega denarja
Skupaj z ministrico za pravosodje Andrejo Katič pa sta kot nesprejemljivo označili porabo javnega denarja v primeru tožb SLAPP, ki jih je ljubljanska psihiatrična klinika vložila zoper portal N1 po objavi preiskovalnega dosjeja o psihiatrični kliniki Ljubljana.
Katič je ob enem spomnila, da se je vlada lani oktobra seznanila z izhodišči za pripravo zakonodaje o zaščiti pred tožbami SLAPP. Sledila sta strokovno usklajevanje in javna razprava, ministrstvo pa zdaj na podlagi podanih pripomb in pobud pripravlja spremembe in dopolnitve predlaganih izhodišč, je pojasnila pristojna ministrica. Rok za prenos rešitev v slovenski pravni sistem se sicer po njenih besedah izteče prihodnje leto. "Mi ne bomo čakali in verjamem, da bo ta zakon čim prej ugledal luč sveta na vladi in potem v državnem zboru," je optimistična Katič.
