Študenti mariborske medicinske fakultete jeseni v nove prostore

Kot so zagotovili predstavniki univerze, fakultete in izvajalca del Begrada, bodo gradbena dela na skoraj 40 milijonov evrov vrednem projektu zaključena v predvidenem roku. Tehnični pregled bo na vrsti prihodnji teden, selitev bo opravljena poleti.

Za novogradnjo medicinske fakultete na Taborskem obrežju, ki je skorajda v celoti energetsko samozadostna, je bil izbran Begrad skupaj z bistriškim Granitom, s katerim pa je bila konec preteklega leta zaradi njihovih finančnih težav sporazumno prekinjena pogodba, kar je omogočilo, da je gradnja minila brez posebnih zapletov. Skupaj za gradnjo objekta ter dobavo in montažo opreme skrbi okoli 30 podizvajalcev, ki bodo po zagotovilih prvega moža Begrada Franca Panjana v celoti poplačani.

Nova fakulteta, ki jo je zasnoval arhitekt Boris Podrecca, bo lahko sprejela več od sedanjih 86 študentov, po besedah dekana Ivana Krajnca bo na voljo vsaj okoli 130 študentom, če se bo država v pomanjkanju zdravnikov le odločila financirati študij v tolikšnem obsegu. Raziskovalcem bo na voljo sodoben in vrhunsko opremljen laboratorijski del zgradbe. Na več kot 14.000 kvadratnih metrih površine bo več predavalnic - največja bo imela 240 sedežev.

"Stavba bo zaključena 31. maja, zatem sledijo prevzemi in dovoljenja, nato pa selitve različnih aparatur, ki so zdaj na različnih mestih. Nekatere aparature so v fazi dobavljanja, tako da bo stavba končno podobo dobila konec julija. Slovesno odprtje je predvideno za 18. september, ko bomo s tem dogodkom združili tudi dan univerze," je terminski načrt do dokončnega odprtja pojasnil Krajnc.

Predsednik gradbenega odbora Zdravko Kavčič, sicer prorektor za finančne zadeve na mariborski univerzi, je ob tem opomnil, da je bil projekt v veliki meri sofinanciran iz evropskih sredstev, saj je Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval več kot 29 milijonov evrov, preostali denar pa je dodala država. Glede na velikost projekta so ves čas izvajali nadzor nad njegovim izvajanjem, dosedanje revizije pa nepravilnosti niso odkrile, je zagotovil Kavčič.

Da se bliža konec gradnje zahtevnega projekta, je zadovoljen tudi rektor Univerze v Mariboru Danijel Rebolj, ki je spomnil, da je ta moral na svoji poti premagati mnoge čeri. Veseli ga, da bo ena najmlajših, a tudi ena najuspešnejših članic univerze, dobila okolje, ki jim bo odprlo veliko novih možnosti za njihovo ustvarjalnost.

"Prav to Slovenija ta trenutek v tej krizi najbolj potrebuje - ustvarjalnost, ideje, inovacije, ki bodo intenzivno nastajale na tej fakulteti. En cel objekt je namreč namenjen znanstveno-raziskovalnemu delu in tam se bodo v naslednjih letih zagotovo rojevale nove ideje ter nastajale pomembne inovacije," je dejal Rebolj in dodal, da bodo zelo dobri tudi pogoji za izobraževalno delo in obštudijsko dejavnost študentov.