Sobota,
12. 11. 2022,
8.51

Osveženo pred

2 leti

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,48

80

Natisni članek

Natisni članek

Bogomil Ferfila Jernej Štromajer analitik Volitve ZDA

Sobota, 12. 11. 2022, 8.51

2 leti

Politolog Štromajer opozarja: Tokratne volitve so v nasprotju z zgodovinskimi trendi

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 9,48

80

ZDA | Na vmesnih volitvah v ZDA beležijo visoko udeležbo. Volivci so lahko glasovali na lokaciji ali po pošti. | Foto Reuters

Na vmesnih volitvah v ZDA beležijo visoko udeležbo. Volivci so lahko glasovali na lokaciji ali po pošti.

Foto: Reuters

Po torkovih vmesnih volitvah v ZDA tekma za nadzor nad predstavniškim domom in senatom še vedno visi v zraku in glede na zadnje rezultate bo šlo za las. Štetje glasovnic še ni končano v Nevadi, Kaliforniji in nekaterih drugih zveznih državah. Kot kaže za zdaj, bo republikancem najverjetneje tesno večino uspelo osvojiti v predstavniškem domu, medtem ko je izid v senatu trenutno izenačen. Po oceni dr. Jerneja Štromajerja, politologa in doktorja ameriških študij, so tokratne volitve potekale v nasprotju z zgodovinskimi trendi, saj stranka aktualnega ameriškega predsednika, kot kaže, ne bo dobila podpore v kongresu, kar je bilo sicer do zdaj tradicionalno. Politolog in ekonomist dr. Bogomil Ferfila pa medtem ocenjuje, da je negotovost v zmagi, ko so razlike med republikansko in demokratsko stranko res minimalne, na ameriških vmesnih volitvah tipične zadnjih 40 let in tako se bo nadaljevalo tudi prihodnji dve leti. 

Po zadnjih podatkih so si republikanci v predstavniškem domu zagotovili 211 sedežev, demokrati pa 203 sedeže. Za zmago potrebnim 218 sedežem so torej bližje republikanci. V senatu imajo tako demokrati kot republikanci za zdaj zagotovljenih 49 sedežev. 

Ferfila: To je negotova zmaga 

Po besedah politologa in ekonomista dr. Bogomila Ferfile "so obrisi bolj ali manj znani". Prevzem predsedniškega doma je več ali manj gotov, medtem ko je še vedno mogoče, da bi tudi v senatu vodstvo prevzeli republikanci. To je, kot poudarja Ferfila, zelo pomembna stvar, saj je v Ameriki dovolj, da imaš en dom, da povsem blokiraš zakonodajo. 

Od zdaj bomo torej videli absolutno drugačno politiko, poudarja Ferfila. "Če bi se zgodilo, da bi republikanci prevzeli oba domova, Biden ne bi hotel podpisati njihovih zakonov. Še vedno bi bila blokada, kar je seveda bistvena stvar. Se pravi senat, predstavniški dom in na koncu še podpis predsednika," je pojasnil in dodal, da bo, glede na to, da je Biden na oblasti, to blokada njegove zakonodaje. Torej če republikanci osvojijo oba domova, ne bodo mogli sprejemati zakonodaje, saj jih bo Biden blokiral s tem, da ne bo potrdil njihovih zakonov. Enako velja tudi, če bi osvojili samo predstavniški dom. 

Sicer pa je ocenil, da so volivci glasovali tako, da je Amerika spet bolj ali manj uravnotežena. "Od osemdesetih let je to, da nobena stranka ne more odločilno pretehtati, zakonitost Amerike. Tudi če zmaga na volitvah, je to minimalna zmaga, negotova zmaga. Negotovost v zmagi, ko so razlike med republikansko in demokratsko stranko res minimalne, je značilna v zadnjih 40 letih in, kot kaže, se bo to nadaljevalo tudi prihodnji dve leti," je dejal. 


Bogomil Ferfila | Foto: Klemen Korenjak Foto: Klemen Korenjak Dr. Bogomil Ferfila je redni profesor na fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer deluje na Katedri za analizo politik in javno upravo in Centru za politološke raziskave. Je ustanovitelj in vodja magistrskega študija Ameriške, nemške in svetovne študije na Fakulteti za družbene vede in od leta 1998 redni profesor Univerze v Ljubljani. Poučuje in raziskuje na področju primerjalnih politik, regionalnih študij in javne ekonomike. V letih 1990–1991 je bil na postdoktorskem izobraževanju v ZDA kot Fulbrightov štipendist. Leta 1998 je bil na postdoktorskem izobraževanju na Japonskem kot štipendist Japonske fundacije. V pomladnem semestru 1991 je predaval predmet Primerjalne politike na Državni univerzi Cleveland, ZDA. V poletnih semestrih 1991 in 1993 je predaval predmet Socialistična gospodarstva in države na Univerzi Manitoba, Kanada. V letih od 1998 do 2017 je bil vsako leto od enega do dveh mesecev gostujoči raziskovalec na Univerzi Manitoba, Kanada ali Državni univerzi Washington, ZDA.

Štromajer: Te volitve so prinesle več vprašanj kot odgovorov 

Tudi po mnenju dr. Jerneja Štromajerja, politologa in doktorja ameriških študij, bodo demokrati v predstavniškem domu najverjetneje izgubili večino. "Tukaj namreč republikancem počasi, počasi uspeva dobiti 218 sedežev, kolikor jih potrebujejo. Trenutno jih imajo 211. Demokrati lahko ne dobijo večine, a lahko dobijo večino v senatu, republikanci pa, tudi če dobijo 50 senatorjev in ne 51, ne bodo imeli večine, saj bo v primeru razdeljenega senata 50 : 50 odločilni 51. glas imela predsednica senata in podpredsednica ZDA Kamala Harris," je dejal Štromajer. 

Ob tem je poudaril, "da je ironično to, da bodo republikanci predstavniški dom dobili z manjšo večino, kot so načrtovali, tudi zaradi poraza tistih, ki so trdili, da so volitve ukradene, torej Trumpovih podpornikov. Za večino v predstavniškem domu bo odločala peščica glasov. Zanimivo bo spremljati vodstvo republikanske stranke, ali se bo pokorilo in dogovorilo za to radikalno peščico v svojih vrstah ali se bo raje, tako kot je nakazal že Joe Biden, odločilo za dvostranski dogovor nekih ključnih reform in sprememb z demokratsko stranjo. To bo zanimivo videti, tako kot bo zanimivo videti, kakšna bo večina v senatu," je dejal Štromajer.

Povedal je, da so volitve prinesle skorajda več vprašanj kot odgovorov in tako kot vedno v ZDA ostajajo izjemno zanimive in še nedokončane. Z vmesnimi volitvami 2022 so se efektivno začele predsedniške volitve, ki bodo v ZDA potekale leta 2024, je še dodal.   

Jernej Štromajer | Foto: STA , Foto: STA , Dr. Jernej Štromajer je po izobrazbi doktor znanosti s področja ameriških študij. Na fakulteti za družbene vede je poleg tega magistriral iz svetovnih študij in diplomiral iz politologije. V času doktorskega študija je v okviru programa Fulbright deloval kot gostujoči raziskovalec na Univerzi Wisconsin-Madison v ZDA. Letos je od Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF) prejel štipendijo SAVAS Travel grant, ki je namenjena spodbujanju sodelovanja in poglabljanju obstoječega sodelovanja na področju izobraževanja, znanosti in podjetništva med Republiko Slovenijo in ZDA. Zato se je septembra raziskovalno vrnil v ZDA v Madison v zvezno državo Wisconsin, kjer si je tudi na terenu ogledal takratni potek letošnjih vmesnih volitev v eni izmed ključnih bojnih zveznih držav.

Rdečega cunamija ne bo, velika zmaga za guvernerja Floride 

"Zgodovinski trendi, podatki o gospodarstvu in o inflaciji ter nepriljubljenost predsednika Joeja Bidna so nakazovali, da bi republikanska stran na nekem rdečem valu lahko množično dobila večino v obeh domovih, vendar se to proti pričakovanju republikancev ni zgodilo," je povedal Štromajer in dodal, da je sicer tradicionalno, da stranka aktualnega ameriškega predsednika na vmesnih volitvah dobi podporo v kongresu. To se je zgodilo Baracku Obami, Georgeu Bushu in drugim. 

"Republikanci bodo sicer verjetno dobili 20 glasov, vendar rdečega cunamija v nobenem primeru ne bo," dodaja Ferfila, kar je, kot pravi, pri Donaldu Trumpu povzročilo razočaranje in ogrozilo njegovo kandidaturo. Pričakoval je rdeči cunami, torej da bi veliko večino osvojili republikanci, si pripravil zmagoviti govor, a ga, ker se rdeči cunami ni zgodil, ni imel. Prav zato je njegova vrnitev vprašljiva, dodaja. Kot pravi, je sicer mogoče, da bo Trump kandidiral, vendar bosta na drugi strani republikanska guvernerja Floride Ron DeSantis in guverner Teksasa Greg Abbott imela večje možnosti. 

Donald Trump je že v torek zvečer nakazal, da se za kandidaturo še ni odločil, ampak po mnenju Štromajerja že kaže znake, da se bo v kandidaturo najverjetneje podal. "Med republikanci ostaja izjemno vpliven in priljubljen," meni Štromajer, a dodaja, "da je veliki zmagovalec vendarle guverner Floride Ron DeSantis, saj je eden tistih 'netrumpovskih' izzivalcev za volitve 2024."

Veliki zmagovalec je guverner Floride Ron DeSantis.  | Foto: Reuters Veliki zmagovalec je guverner Floride Ron DeSantis. Foto: Reuters

Štromajer: Demokrati so še vedno v igri za senat

"Tokratne vmesne volitve so torej potekale v nasprotju z zgodovinskimi trendi in tudi v nasprotju s tem, da predsednik Biden ni priljubljen in da gospodarski kazalniki, nasploh inflacija in rast življenjskih stroškov, ne gredo v prid demokratski stranki," pojasnjuje Štromajer, ki sicer meni, da so se demokrati kljub temu izkazali bolje od pričakovanega. 

"Dobili so senatni sedež v zvezni državi Pensilvanija in so še vedno v igri, da obdržijo večino v senatu, kar je izjemno pomembno. Lahko se zgodi, da bodo to večino ohranili z zmago v Nevadi ali Arizoni. Ti zvezni državi sta še odprti, sta izjemno blizu, tako da bomo videli, ko bodo prešteti glasovi," je povedal Štromajer. 

Kot morebitno zvezno državo, ki bi lahko vplivala na izid v senatu, je omenil tudi Georgio, kjer bo potreben drugi krog, saj nobeden od kandidatov ni prejel 50 odstotkov glasov. "Morda bo treba počakati še približno tri tedne, da bodo jasni rezultati drugega kroga senatnih volitev v zvezni državi Georgia," je dejal in spomnil, da je bila Georgia ena od republikanskih držav, kjer so leta 2016 glasovali za Trumpa, leta 2020 pa je tam zmagal Joe Biden. 

V bitki za senatni sedež v Arizoni zmaga demokratom

Demokrati ameriškega predsednika Joeja Bidna so korak bližje temu, da po torkovih vmesnih volitvah ohranijo večino v zveznem senatu, poročajo tuje tiskovne agencije. Po izračunih ameriških medijev, med drugim CNN, NBC in CBS, je namreč zmagovalec senatnih volitev v zvezni državi Arizona demokrat Mark Kelly.

Dozdajšnjemu senatorju Kellyju je po navedbah medijev v zelo tesni bitki v Arizoni uspelo premagati republikanskega tekmeca Blaka Mastersa, ki ga je podpiral nekdanji predsednik Donald Trump. Gre za pomembno zmago, saj je razmerje v zgornjem domu ameriškega senata po volitvah tako izenačeno – tako republikanci kot demokrati so si za zdaj zagotovili po 49 senatnih sedežev.

Drugi veliki zmagovalci 

Po Štromajerjevi oceni je velika zmaga tokratnih vmesnih volitev zmaga Johna Fettermena, župana manjšega kraja, ki je postal demokratski senator Pensilvanije in premagal republikanca Mehmeta Oza, Trumpovega izbranca. Velike zmage so demokrati dosegli tudi v Michiganu in Wisconsinu, kjer je demokratom uspelo obdržati guvernerje, čeprav jim v Wisconsinu ni uspelo pridobiti senatnega sedeža, še ocenjuje Štromajer. 

Bo Biden znova kandidiral?

Pojavljajo se vprašanja, ali bo Joe Biden še enkrat kandidiral. Kot je dejal Štromajer, je nakazal, da bo. "Za človeka, ki je trikrat kandidiral za predsednika, ki je v politiki aktiven že skoraj 50 let, se pričakuje, da se bo, če mu bo to omogočalo zdravje, odločil za kandidaturo," meni Štromajer. 

Bo trenutni ameriški predsednik Joe Biden na predsedniških volitvah leta 2024 znova kandidiral? | Foto: Reuters Bo trenutni ameriški predsednik Joe Biden na predsedniških volitvah leta 2024 znova kandidiral? Foto: Reuters Za odločitev pomembnejša ukinitev splava in strah za demokracijo kot gospodarske razmere

Štromajer je dejal, da takšnemu rezultatu demokratov niso bile namenjene okoliščine, kot so inflacija, nepriljubljenost predsednika Bidna in zgodovinski trendi, po drugi strani pa so številne glasove pridobili na osnovi odločitve vrhovnega sodišča glede splava. Ta je, kot je dejal, "mobilizirala demokratsko bazo in pridobila številne glasove, ki sicer ni nujno, da bi jih".

"Pričakoval sem več sedežev republikancev, kajti pokazalo se je, da v tej volilni kampanji ni zmagala ekonomija, kot so vsi analitiki predvidevali, ampak je velik vpliv imela Trumpova ostra retorika," je dejal Ferfila in pojasnil, da je v zadnjih anketah pred volitvami kar 44 odstotkov anketirancev izjavilo, da se boji za demokracijo v ZDA . "Kot grožnjo so tu nedvomno videli Trumpa in tisto, ko so republikanci praktično nekaj mesecev pred volitvami s pomočjo konservativno usmerjenih sodnikov vrhovnega sodišča ukinili zvezno zaščito splava. Ta dejavnika sta bila močnejša kot poslabšanje gospodarskih razmer," je dejal Ferfila. 

V primeru zmage republikancev se zamenja agenda pri preiskavah: namesto Trumpa Biden 

Glede na to, da je zelo verjetno, da so republikanci osvojili predsedniški dom, bodo oni zamenjali agendo pri kongresnih preiskavah. Po besedah Ferfile to pomeni, da se bodo prenehale preiskave vdora v kongres, ki ga pripisujejo Trumpu in njegovim privržencem, za Bidna pa se bodo začele zelo neprijetne preiskave o podvigih njegovega sina Hunterja, ki je potreboval denar za mamila in prostitutke ter v žep pospravil nekaj milijonov iz Rusije, Kitajske in Ukrajine. "Zadnji dve leti Bidnovega mandata bosta tako minili v še bolj konfliktnem ozračju – nenehni spopadi v kongresu, nenehna obtoževanja," pove Ferfila. 

"Upam si trditi, da če bi imeli republikanci oba domova, bi se zagotovo odločili za odpoklic Bidna ravno zaradi njegovega sina. To bi lahko bila osnova za odpoklic. Ampak glede na to, da republikanci verjetno ne bodo imeli večine v senatu, ta odpoklic nima možnosti za uspeh. Gre bolj za hrup in trušč, zadnji dve leti bosta uvod v volitve 2024," je sklenil. 

Ron DeSantis
Novice Lahko DeSantisu sploh še kdo prepreči preboj v Belo hišo?
Krastača
Novice Američane pozivajo, naj ne ližejo krastač