Štirje evropski poslanci pisali Junckerju v zvezi z arbitražo

Pod pismo, katerega pobudnik je bil Igor Šoltes (Zeleni), so se podpisali še Franc Bogovič (EPP/SLS), Tanja Fajon (S&D/SD) in Ivo Vajgl (Alde/DeSUS). Poslali so ga v vednost tudi vsem evropskim komisarkam in komisarjem.

Preostali štirje slovenski poslanci, Lojze Peterle (EPP/NSi), Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver (EPP/SDS), se pismu niso pridružili. Tako kot Bogovič so vsi člani Evropske ljudske stranke (EPP), torej iste politične skupine kot Jean-Claude Juncker.

Peterle se je sicer odzval na družbenem omrežju Twitter, kjer je zapisal, da pobudo podpira. Nam pa je odgovoril, da pozdravlja dejavnosti kolegov, ki so usmerjene k spoštovanju evropskega in mednarodnega prava. "Sam sem svoja stališča jasno izrazil že v pismu, ki sem ga januarja letos poslal vsem trem predsednikom – Donaldu Tusku, Antoniu Tajaniju in Jeanu-Claudu Junckerju, s katerim sem se tudi osebno pogovarjal o tem," je na naše vprašanje, zakaj se ni pridružil pobudi, odgovoril Peterle. Odgovoru je priložil tudi omenjeno pismo.

Poslanci SDS v Bruslju: Naslovnik ni pravilno izbran

Kot so poslanci iz vrst SDS v Evropskem parlamentu utemeljili v skupni izjavi, so prepričani, da naslovnik ni pravilno izbran, saj je v Evropski komisiji za to vprašanje zadolžen prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans. "Tudi poziv slovenski komisarki Violeti Bulc ne bi škodil, saj je edina vedela za pravno mnenje, pa ni ustrezno ukrepala," so zapisali.

Poleg tega menijo, da poziv za "skupen nastop" ni bil iskren, saj Šoltes prvotno ni sprejel predlogov za soavtorstvo nekaterih poslancev, ki so sicer podprli njegov poziv.

Dodali so še, da za neuspešno pot iskanja rešitve obmejnega vprašanja s Hrvaško ni primerno iskati krivca drugje, na primer  v evropskih institucijah, in spomnili, da je SDS od začetka nasprotovala načinu reševanja obmejnega vprašanja z arbitražnim sporazumom.

V pismu navajajo, da alternative implementaciji arbitražne razsodbe ni

V pismu podpisniki opozarjajo na nepregledno delovanje, nespoštovanje vladavine prava in neaktivnost Evropske komisije v primeru arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ter od Junckerja zahtevajo, da "od Hrvaške jasno zahteva spoštovanje vladavine prava in implementacijo zavezujoče arbitražne razsodbe brez odlašanja".

Poudarjajo, da alternative implementaciji arbitražne razsodbe ni; z objavo razsodbe je mogoče govoriti le še o njeni implementaciji in podrobnostih v zvezi s tem, ne pa tudi o vprašanju meje, ki je bilo s to razsodbo dokončno razrešeno.

Novice Bulčeva bi lahko predlagala, naj komisija obravnava poročilo #arbitraža

"S tem rušijo verodostojnost celotne Evropske unije in njenih vrednot," je poudaril Igor Šoltes. Foto: Ana Kovač Šoltes: Ravnanje Junckerja je neodgovorno in nezrelo

Šoltes je v izjavi za javnost pojasnil, da se je za poziv odločil, ker se je je Juncker odločil ignorirati mnenje pravne službe Evropske komisije, da argumenti glede kršitev evropskega prava, ki jih je v predlogu tožbe predstavila Slovenija, držijo in da bi jih morala Evropska komisija podpreti.

"Izredno neodgovorno in nezrelo je, da Juncker in njegova komisija ne izvršujejo osnovne funkcije Evropske komisije kot varuhinje pogodb EU. S tem rušijo verodostojnost vse Evropske unije in njenih vrednot," je poudaril Šoltes.

V pismu Junckerju očitajo še, da se je osebno odločil, da se o tem pravnem mnenju na kolegiju komisarjev niti ni razpravljalo. Spomnili so ga na njegove lastne besede v govoru o stanju unije sredi meseca, da je Evropska unija skupnost, ki temelji na pravu, da je treba spoštovati vladavino prava in da je sodne odločitve treba spoštovati. "Pričakujemo, da boste ravnali v skladu s tem in podkrepili svoje lastne besede," so zapisali.

"Vaš molk v tem primeru daje slab zgled"

Spoštovanje arbitražne odločbe je zelo pomembno tudi za prihodnost vse regije, opozarjajo poslanci.

Novice Šarec gre na prvi uradni obisk v Bruselj

"Vaš molk v tem primeru daje slab zgled tudi državam zahodnega Balkana in pošilja sporočilo, da medsebojno dogovorjenih zavez ni treba spoštovati. Ob upoštevanju kompleksnosti odnosov v regiji bi to lahko imelo resne posledice za prihodnost zahodnega Balkana in njegovo stabilnost," so zapisali in poudarili, da če Evropska komisija "ne more zaščititi vladavine prava znotraj EU, potem to zelo težko zahteva od drugih v mednarodni skupnosti, vključno z državami kandidatkami".

Na Evropski komisiji bodo na pismo odgovorili

Na Evropski komisiji so za STA potrdili, da so pismo prejeli in da bodo nanj tudi odgovorili. Dodali so še, da se bo predsednik Evropske komisije Juncker srečal s premierjem Marjanom Šarcem, ko bo ta na "prvem delovnem obisku" v Bruslju pred oktobrskim vrhom EU. Ta bo 18. in 19. oktobra

Šarec naj bi se sicer po neuradnih informacijah v prvi polovici oktobra v Bruslju mudil na uradnem obisku, srečal pa naj bi se s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in Junckerjem.

Novice Verica Trstenjak: Komisarka je naredila premalo za interese Slovenije #arbitraža