Štiri leta ljubljanskega mestnega kolesa Bicikelj (video)

Ob zagonu 12. maja 2011 s 30 postajami in skupaj 300 kolesi je Bicikelj v svojih štirih letih pridobil še šest postaj in 60 koles. Več kot 30 tisoč uporabnikov z letno naročnino in še okrog 36 tisoč priložnostnih uporabnikov s tedensko naročnino je do danes opravilo dobrih 2,687 milijona voženj, od tega samo v lanskem letu skoraj 747 tisoč. Absolutni dnevni rekord so dosegli 9. oktobra 2014, ko so našteli 4.283 izposoj. Širili se bodo predvsem ob vpadnicah V skladu s pogodbo z ljubljansko mestno občino in poslovnim modelom bo sistem v naslednjem letu morda dobil še 13 dodatnih postaj in 130 koles. Širili ga bodo predvsem v smeri mestnih vpadnic, med drugim ob Celovški, Zaloški in Barjanski cesti. Razmišljajo tudi o boljši pokritosti v mestnih območjih, kjer bi si uporabniki želeli boljšo pokritost, so še povedali pri podjetju Europlakat, ki skrbi za delovanje Biciklja.

Njihovo delo zajema tudi pregled brezhibnosti koles in njihov prevoz iz polnih na prazne vsak dan med šesto in 21. uro na postaje, kjer jih zaradi dinamike uporabe med dnevom primanjkuje. Zjutraj je namreč prva konica med sedmo in deveto uro, ko se uporabniki z njim peljejo v službo ali na pouk, popoldne med 15. in 17. uro pa v nasprotni smeri, ko pa je lepo vreme, zlasti v spomladanskem in jesenskem času, se pojavi še tretja, večerna konica z uporabniki, ki večinoma gredo v smeri stare Ljubljane. Lani so tako opravili več kot 57 tisoč premikov, leta 2012 pa jih je bilo skoraj 69 tisoč.

Oktobra največ, februarja najmanj Glavna sezona za Bicikelj so pomladni in jesenski meseci, največ voženj pa je oktobra, ko se študentje vrnejo na fakultete. Februarja lani je tako bilo le za približno četrtino izposoj kot oktobra istega leta. Povprečna vožnja traja okrog 14 minut, v poletnih in zgodnjejesenskih mesecih pa do tri minute več. Zakon o varstvu osebnih podatkov izvajalcu preprečuje zbiranje demografskih podatkov o uporabnikih, zato podrobnejših podatkov o tem ni. So pa zato izvedli anketo na vzorcu 309 ljudi na ljubljanskih ulicah in so vsi z izjemo le dveh vedeli za sistem Bicikelj. Skoraj vsi so ga ocenili kot zelo koristen projekt za mesto, 78 odstotkov za zelo koristnega in nadaljnjih 15 za koristnega. Drugod po Sloveniji za zdaj še ne bo podobnega projekta Ali bi lahko dobro ljubljansko izkušnjo ponovili še kje drugje po Sloveniji? Prva naslednja logična izbira bi bil Maribor, a se, tako, kot pri marsičem, zatakne pri financah. Tudi v Ljubljani bi bilo namreč lažje, če bi se v projekt vključilo še več partnerjev, ker pa to nima neposrednih pozitivnih ekonomskih učinkov, je take partnerje težko dobiti.

Sistem Bicikelj je lani sicer prvič zapustil rdeče številke, a ne zato, ker bi bil sam sistem samovzdržen, temveč zato, ker so s projektom Bicikelj povezani oglaševalski posli prinesli dovolj sredstev za pokrivanje obratovalnih stroškov. Če pa ne bodo mogli kaj takega narediti niti v drugem največjem slovenskem mestu, so pričakovanja, da bi se to lahko zgodilo v kakšnem še manjšem kraju, toliko manj utemeljena.