Sreda, 21. 5. 2025, 14.09
8 ur, 22 minut
Število prijav raste, a šteje predvsem kakovost postopkov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,10
Komisija za preprečevanje korupcije je predstavila letno poročilo za leto 2024 in pregled dela v zadnjih petih letih ter pri tem izpostavila pomen nove resolucije o preprečevanju korupcije. Predsednik KPK Robert Šumi je poudaril, da je kljub rasti števila prijav poudarek vedno na kakovosti obravnavanih primerov, ne v količini. Komisija se ob tem znova sooča s kadrovsko podhranjenostjo in opozarja, da bo za učinkovito izvajanje naloga potrebna okrepitev ekip, predvsem na področju nadzora.
Med glavnimi poudarki poročila sta nova kriminalitetna statistika, ki vključuje podatke policije, tožilstva in sodstva ter predlog za uvedbo enotnega nacionalnega šifranta kaznivih dejanj. Predstavili so tudi novo poglavje o družbeni mreži komisije in nove pooblaščence za integriteto, katerih število je zdaj približno 40. V okviru ocene stanja so izpostavili predlog krovnega zakona za infrastrukturne projekte, ki naj bi preprečil netransparentne prakse že v začetnih fazah priprave in izvedbe projektov.
Lani je Komisija prejela 844 prijav in jih rešila 819, kar pomeni 37-odstotno povečanje rešenih zadev glede na leto prej. V 15 primerih je bila ugotovljena kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, izdanih pa je bilo 58 prekrškovnih odločb. Policiji in tožilstvu je bilo odstopljenih 165 zadev, 347 pa drugim pristojnim organom.
Predsednik KPK Robert Šumi
Poleg letnega poročila tudi pregled petletnega obdobja
Predstavniki KPK so ob tem predstavili tudi širši pregled petletnega obdobja. V tem času je komisija sprejela 23 pravnomočnih ugotovitev kršitve integritete, izdala več kot 150 priporočil za boljše upravljanje korupcijskih tveganj ter drugim organom odstopila več kot 1700 zadev. Ob tem so opozorili na vztrajno kadrovsko in finančno podhranjenost, kljub razširitvi nalog komisije.
Pomemben mejnik je bila letos sprejeta Resolucija o preprečevanju korupcije, pripravljena skupaj z Ministrstvom za pravosodje. KPK na tej podlagi pripravlja petletni akcijski načrt, ki naj bi zagotovil boljše izvajanje zakonodaje v praksi – zlasti preko notranjih mehanizmov skladnosti, okrepljenega dela pooblaščencev za integriteto in širjenja tem integritete v vzgojno-izobraževalni sistem.
Predlagane zakonske spremembe: več sankcij in manj možnosti za obvode
Namestnik predsednika KPK David Lapornik je izpostavil, da komisija predlaga vrsto zakonodajnih sprememb: recimo javno objavo začetnega premoženjskega stanja najvišjih funkcionarjev, doslednejšo ureditev lobiranja, razširitev omejitev poslovanja, sankcije za kršitve integritete in zakonska obveza državnih organov, da se vsebinsko odzovejo na priporočila komisije.
Opozoril je na pogosto pojavljanje t. i. obvodov pri omejitvah poslovanja, denimo prek občinskih podjetij, in poudaril: "Integriteta ni le simbol, temveč mora imeti realne posledice, če je kršena." Med predlogi so tudi spremembe, ki bi omogočile sankcioniranje voljenih funkcionarjev, na primer z odvzemom pravice do nadomestil po koncu funkcije.
Namestnik predsednika KPK David Lapornik je opozoril na pogosto pojavljanje t. i. obvodov pri omejitvah poslovanja, denimo prek občinskih podjetij.
Pomen varovalk in doslednosti pri integriteti
Na vprašanje o dolgotrajnosti postopkov je predsednik KPK Šumi poudaril, da je zakon iz leta 2020 uvedel dodatne varovalke, ki naj preprečijo samovoljne odločitve brez vednosti strank. Zaradi obsežnih predhodnih preverjanj je trajanje postopkov pogosto daljše, posebej v zadevah, ki so javno občutljive. KPK zato uvaja prednostne sezname za bolj odmevne zadeve.
Šumi je komentiral tudi konkretne očitke, ki so se pojavili v javnosti – med drugim primer domnevnega posredovanja generalne državne tožilke in navzkrižje interesov psihoterapevta, soavtorja zakona o psihoterapiji. V obeh primerih je izpostavil pomen ločevanja zasebnega in javnega interesa, dosledne izločitve iz postopkov ter preglednosti odločanja. "Če se posameznik izloči le navidezno, integriteta ne obstaja," je opozoril.
Zakon o zaščiti prijaviteljev
V zadnjem delu so predstavniki KPK predstavili izvajanje zakona o zaščiti prijaviteljev, ki velja dve leti. Kot so dejali, zakon dobro deluje za same prijavitelje, manj pa za zaupnike znotraj institucij, ki zakonodajne zaščite nimajo. Število zaprosil za pridobitev statusa upravičenca do zaščite raste, vendar ključno vlogo pri uspešnosti še naprej nosijo vodstva institucij.
Odmevna napaka v Erarju
Javnosti je v zadnjih mesecih v oči padla tudi omejena dostopnost nekaterih podatkov v aplikaciji Erar ter odmeven primer napačno prikazanih transakcij, zaradi katerih je družba GEN-I od države zahtevala odškodnino. Po razkritju napak so Komisija za preprečevanje korupcije, Uprava RS za javna plačila in Ajpes napovedali ustanovitev delovne skupine za iskanje sistemskih rešitev. Na vprašanje glede aplikacije je Komisija dejala, da Erar "služi svojemu namenu" in da "je po uporabniških številkah presegel starega", podrobnejša pojasnila pa bodo, kot so napovedali, podali na posebni novinarski konferenci v prihodnjih tednih. Čeprav se na konkretno dogajanje z Gen-I niso neposredno odzvali, so večkrat poudarili pomen digitalne transparentnosti in nadgradnje orodij.
