Ponedeljek, 28. 7. 2025, 4.00
7 ur, 41 minut
Število pregledov je eksplodiralo, zdravnik pojasnjuje, kaj se dogaja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,01
Če so bili daljši posveti na daljavo prej v manjšini, pa zdaj, ko jih ZZZS plačuje posebej, predstavljajo že skoraj četrtino vseh posvetov.
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je februarja letos uvedel nov model plačevanja ambulant družinske medicine in pediatrije, ki naj bi zdravnike razbremenil nepotrebne birokracije. Večino kratkih obiskov in posvetov so namreč zajeli v pavšal, ki ga izplačajo na podlagi glavarine, tako da zdravnikom teh storitev ni treba več beležiti, ohranili pa so ločeno plačilo daljših posvetov na daljavo. Po dveh mesecih so ugotovili, da je njihovo število dobesedno eksplodiralo: v primerjavi s februarjem in marcem 2024 jih je bilo februarja in marca letos v povprečju za štirikrat več, 13 izvajalcev je ZZZS sporočilo za skoraj desetkrat več daljših posvetov. Na koncu se je namesto razbremenitve zdravnikov vnel novi spor z ZZZS.
Ker so v glavarino na ZZZS zajeli večino kratkih obiskov in posvetov, so njeno višino v primerjavi s starim modelom plačevanja povečali za 2,2-krat. Pričakovali so, da bodo spremembe prinesle razbremenitev za zdravnike, s finančnega vidika pa se ne bo veliko spremenilo. A so se zelo ušteli.
Kaj se je zgodilo? Potem ko so kratke obiske in nekatere storitve na daljavo, ki jih je bilo treba v predhodnem modelu ločeno plačevati, vključili v povišano glavarino, se je pri izvajalcih na primarni ravni izjemno povečalo število daljših posvetov na daljavo, ki jih ZZZS tudi po novem sistemu plačuje ločeno.
Finančna posledica takšne rasti po oceni ZZZS znaša kar do 16 milijonov evrov dodatnih izdatkov do konca letošnjega leta, kar bistveno presega načrtovana sredstva za osnovno zdravstveno varstvo in lahko po njihovem mnenju celo ogrozi izvajanje drugih zdravstvenih programov.
V nadzoru, ki so ga opravili na ZZZS, so ugotovili, da je bilo februarja in marca letos obračunanih štirikrat več storitev kot v istem obdobju lanskega leta. "Pri analizi uporabe storitve smo opazili velike razlike med ambulantami. Kar 61 odstotkov izvajalcev je letos v opazovanem obdobju izvedlo za več kot sto odstotkov več teh storitev kot lani v istem obdobju, 21 odstotkov izvajalcev pa je izvedlo več kot tisoč odstotkov več teh storitev kot lani, 13 izvajalcev pa celo več kot deset tisoč odstotkov več kot lani," ugotavljajo na ZZZS.
Po njihovem mnenju so izvajalci nov sistem finančno izkoristili sebi v prid, saj obstaja nevarnost, da uporabljajo dodatno plačano storitev daljšega posveta na daljavo "tudi za obračun dela, ki je po novem plačan v okviru glavarine, na primer krajši posvet".
Se je zaradi daljših posvetov na daljavo zmanjšalo število obiskov? Nasprotno!
Če so bili ti posveti prej v manjšini, zdaj predstavljajo skoraj četrtino vseh prvih kurativnih pregledov, kar po mnenju ZZZS močno presega pričakovano strokovno utemeljeno uporabo, tudi primerjalno z letoma 2023 in 2024, ko je bil delež na ravni desetih odstotkov. Razlike v številu daljših posvetov na daljavo si ne morejo pojasniti niti s hkratnim upadom fizičnih obiskov, ki so bili v primerjalnem obdobju celo pogostejši.
Čeprav se je število daljših posvetov na daljavo povečalo praktično pri vseh izvajalcih, je v javnosti zaradi odziva zdravnikov odmeval primer samo enega, ki res tudi zelo izstopa. To je Zdravstveni dom Maribor, ki je samo februarja in marca 2025 izvedel 8,9-krat več daljših posvetov na daljavo kot v enakem obdobju lanskega leta (porast s 1.851 posvetov na 16.385 posvetov).
Zaposleni v ZD Maribor so v nekoliko bizarnem anonimnem odzivu na analizo opozorili, da ZZZS izvaja nedopustne pritiske na zdravnike, in zagrozili celo s kolektivnimi odpovedmi dela, saj, kot so zapisali, "naknadnega poračuna že prejetega denarja od naših plač ne bomo tolerirali".
Zdravnica ZD Maribor: Lani je bilo vseeno, kateri posvet si označil
O tem, zakaj se je število posebej plačanih daljših posvetov na daljavo tako zelo povečalo, je šele čez nekaj dni za Večer spregovorila vodja družinskih zdravnikov v mariborskem zdravstvenem domu Maja Arzenšek. Povedala je, da je bilo lani vseeno, ali je zdravnik v računalniškem sistemu označil srednji ali daljši pregled na daljavo, zdaj pa morajo temu posvečati več pozornosti, ker se plačuje posebej. Po njenem mnenju pri beleženju posvetov ni pomagalo niti to, da so pravila glede tipa posveta "določena nekoliko ohlapno" in si jih zdravniki med seboj "lahko razlagajo tudi drugače".
ZZZS: Nadzorov (še) nismo izvedli
Na ZZZS so v dodatnih pojasnilih za Siol.net pojasnili, da so se za zdaj porasta števila daljših posvetov na daljavo lotili le v analizi, zato ne morejo dati nedoumnega odgovora na to, ali je večina izvajalcev finančno izkoristila nov model plačevanja. "To bi lahko preverili zgolj v nadzoru. Kot smo vam pojasnili, nadzorov (še) nismo izvedli," poudarjajo.
Dodajajo, da do takrat tudi ni bojazni, da bi morebiti neupravičeno izplačana sredstva izvajalcem vzeli. "Prvi ukrep je bil poziv izvajalcem, ki so močno presegali lansko realizacijo. O nadaljnjih ukrepih se še nismo odločili," pravijo.
Zdravnik Ravnikar: To se zdravnikom zdi nedopustno
"Kadar se zdravnik pogovarja s hudo bolnim pacientom v paliativni oskrbi ali njegovimi svojci, jim nudi podporo, svetuje, usklajuje spremembe terapije ter posreduje obsežna navodila, gre pogosto za polurni pogovor, ki je strokovno, komunikacijsko in čustveno izjemno zahteven. Kljub temu ZZZS takšen pogovor še vedno šteje kot kratek posvet na daljavo," opozarja družinski zdravnik Rok Ravnikar.
O skokovitem porastu daljših posvetov na daljavo smo govorili tudi z Rokom Ravnikarjem, družinskim zdravnikom in podpredsednikom Zdravniške zbornice, ki je ocenil, da analiza ZZZS "jasno kaže, da se število obravnav in s tem tudi obremenitve na primarni ravni vztrajno povečujejo".
Po njegovem mnenju je verjetna razlaga za porast daljših posvetov tudi ta, da se del nekdanjih zahtevnejših srednjih posvetov zdaj izvaja in beleži kot daljši. "A znova poudarjam: brez vsebinske analize dela v ambulantah lahko o teh spremembah zgolj špekuliramo. Samo z obračanjem številk v Excelovih tabelah si težko ustvarimo celovito sliko," pravi Ravnikar.
Ob tem izpostavlja, da so poimenovanja kratek, srednji in dolg posvet, kot jih določa ZZZS, z vidika realnih delovnih procesov pogosto povsem zgrešena. "Po teh definicijah je lahko na primer kratek posvet na daljavo v praksi bistveno daljši in zahtevnejši od tako imenovanega dolgega posveta na daljavo. Naj navedem konkreten primer: kadar se zdravnik pogovarja s hudo bolnim pacientom v paliativni oskrbi ali njegovimi svojci, jim nudi podporo, svetuje, usklajuje spremembe terapije ter posreduje obsežna navodila, gre pogosto za polurni pogovor, ki je strokovno, komunikacijsko in čustveno izjemno zahteven. Kljub temu ZZZS takšen pogovor še vedno šteje kot kratek posvet na daljavo. Mnogim zdravnikom se upravičeno zdi nedopustno, da se to delo enači s predpisom recepta, ki traja nekaj sekund, in da se pričakuje, da bo vključeno v pavšal, brez ustreznega vrednotenja," opozarja sogovornik.
Pravi še, da so zdravstveni izvajalci pogosto ujeti med nasprotujoča si sporočila ZZZS, ki opozarja, da je posvetov na daljavo preveč, in ministrstva za zdravje, ki razvija elektronsko komunikacijo zVem in od zdravstvenih izvajalcev zahteva, da so ves čas dostopni za elektronske posvete na daljavo. "V praksi pa še nihče ni opravil resne analize dejanskih potreb in pričakovanj pacientov in pravzaprav ne vemo, koliko časa je zares potrebnega za kakovostno komunikacijo s pacienti in kako komunikacija na daljavo vpliva na kakovost storitev, varnost pacientov, njihovo zadovoljstvo, dostopnost in učinkovitost primarnega zdravstva," še meni Ravnikar.
