Torek, 30. 5. 2023, 11.27
1 leto, 5 mesecev
Ste prepričani, da veste vse o svojem letnem dopustu in njegovem koriščenju?
Bližamo se poletju, ko bo koriščenje dopusta nekoliko pogostejše. Dopust je temeljna pravica vsakega zaposlenega, ki jo pridobi s sklenitvijo delovnega razmerja. Količina dopusta se razlikuje glede na individualne okoliščine, obdobje zaposlitve pri delodajalcu ter izpolnjevanje določenih kriterijev. V naslednjem članku bomo razjasnili, kolikšen je minimalni letni dopust, kako je z njegovim koriščenjem in kakšne so posebnosti.
Koliko dopusta mi pripada in kdaj ga lahko koristim?
Vsakemu delavcu pripadajo najmanj štirje tedni dopusta, in to ne glede na to, ali je zaposlen za polni ali krajši delovni čas. A tu je odvisno, koliko dni na teden delavec sploh dela. Torej delavcu, ki dela pet dni na teden, pripada minimalno 20 dni dopusta, delavcu, ki dela le štiri dni na teden, pa minimalno 16 dni dopusta. Za nekoga, ki dela šestkrat tedensko, je minimalno število dni dopusta v letu 24.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa tudi primere, ko delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta. To so:
- starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60-odstotno telesno okvaro je upravičen do treh dodatnih dni,
- delavec, ki neguje in varuje otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke, ima pravico do treh dodatnih dni,
- en dodaten dan pripada delavcu za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti,
- dodatni dopust pripada tudi "nočnemu delavcu", to je ta, ki ponoči dela vsaj tri ure dnevnega delovnega časa oz. ki dela ponoči vsaj tretjino polnega letnega delovnega časa.
Kolektivne pogodbe lahko določajo dodaten dopust za delovno dobo, ki jo je delavec opravil. Tako lahko delavec pridobi od enega do treh dni dodatnega letnega dopusta.
V glavnem je tako, da gre pri koriščenju dopusta za dogovor in prilagajanje med delavcem in delodajalcem. ZDR-1 predpisuje, da se letni dopust izkorišča ob upoštevanju potreb delovnega procesa in potreb delavca. Pri tem naj bi delavec o svoji izrabi dopusta delodajalca obvestil tri dni prej. Hkrati ZDR-1 določa, da je letni dopust mogoče izrabiti v več delih, s tem da mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalcu tako ni dana pravica določati, kdaj bo delavec izrabil dopust. Lahko pa delodajalec odkloni posamezno prošnjo za izrabo dopusta, a ta možnost mora biti izjema in ne pravilo.
Sorazmerni del dopusta
Odvisno od dolžine delovne dobe delavca v posameznem koledarskem letu se določi, ali mu pripada celoten dopust ali le sorazmerni del dopusta. V primeru, da se delavcu pogodba o zaposlitvi izteče med letom, je upravičen do sorazmernega dela letnega dopusta, ki znaša 1/12 letnega dopusta za vsak dopolnjen mesec dela pri delodajalcu v tem koledarskem letu. Pri izračunu sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
Kako je s prenesenim letnim dopustom?
Delavec mora v tekočem koledarskem letu izrabiti najmanj dva tedna dopusta. Preostanek lahko izkoristi v naslednjem letu. V zakonu je določeno, da ga mora izkoristiti v dogovoru z delodajalcem do 30. junija oziroma do konca leta, če ga do tedaj ni mogel zaradi bolniške odsotnosti, porodniškega dopusta ali nege otroka. Pri tem moramo poudariti, da delodajalec niti v tem primeru ni svoboden pri določanju, kdaj bo delavec izrabil preostali dopust.
Obveščanje delodajalca
Pred začetkom koledarskega leta oziroma poslovnega leta mora delodajalec določiti letni razpored delovnega časa, v katerem je treba konkretno navesti, kateri dnevi v letu so delovni in kateri ne. Takrat lahko delodajalec tudi obvesti, kakšen je termin kolektivnega dopusta. Delodajalec pri načrtovanju kolektivnega letnega dopusta primarno izhaja iz potreb delovnega procesa. Pri tem je bistveno, da delavcu ne sme omejevati ali zanikati pravice do letnega dopusta zaradi lastnih potreb.
V primeru običajnih sezonskih nihanj, ki so značilna na področjih, kot so kmetijstvo, turizem, gostinstvo in podobne panoge, se fleksibilnost običajno doseže z neenakomerno porazdelitvijo delovnega časa. To pomeni, da se v času sezone ustvarijo presežki delovnih ur, ki se nato porabijo v obdobjih zunaj sezone.
Kaj storiti, če delodajalec ne upošteva pravic glede koriščenja dopusta?
V primeru kršitev pravice do letnega dopusta Inšpektorat za delo priporoča delavcem, da od delodajalca najprej pisno zahtevajo izpolnitev obveznosti. Če delodajalec ne izpolni obveznosti v osmih dneh po prejemu pisne zahteve, ima delavec možnost v roku 30 dni od poteka tega roka zahtevati sodno varstvo pred pristojnim sodiščem. Za dokazovanje kršitev se priporoča, da delavci pisno zaprosijo za uporabo letnega dopusta. Ustni dogovori ali zavrnitve izrabe letnega dopusta so namreč težje dokazljive kršitve.
Delavci imajo tudi možnost, da vložijo prijavo pri Inšpektoratu za delo. Delavci lahko prijavo o domnevnih kršitvah, skupaj z natančnimi podatki o delodajalcu, vložijo na sedežu Inšpektorata za delo ali neposredno na ustrezno območno enoto inšpektorata, ki je določena glede na sedež delodajalca.
Kako je z drugimi odsotnostmi?
Kot že prej omenjeno, ima delavec pravico do odsotnosti ob dela prostih dnevih. Kljub temu pa se lahko od delavca zahteva, da opravlja delo tudi takrat, če je to potrebno za nemoten potek delovnega ali proizvodnega procesa. Prav tako ima delavec pravico do odsotnosti v primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe.
Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela tudi na dan, ko prostovoljno daruje kri. Poleg tega je izjema plačane odsotnosti tudi: lastna poroka, smrt zakonca, zunajzakonskega partnerja, otroka/posvojenca, starša/posvojitelja, hujša nesreča ali spremljanje otroka prvošolca na prvi šolski dan. Takih dni je lahko največ sedem v koledarskem letu.
Vredno je omeniti, da so zadeve o dopustu in odsotnosti zapisane in definirane v individualni pogodbi o zaposlitvi, internem pravilniku delodajalca ali v kolektivni pogodbi.
Naročnik oglasnega sporočila je 12MEDIA D.O.O.
