Starosta slovenske osamosvojitve: Slovenija še vedno lahko postane Švica

Pred prihajajočim dnevom samostojnosti in enotnosti sta predsednik republike Borut Pahor in Ivan Oman, prvi predsednik leta 1988 ustanovljene Slovenske kmečke zveze, ki je dve leti pozneje tvorila jedro Demosa, zmagovalne koalicije na prvih demokratičnih parlamentarnih volitvah v Sloveniji po drugi svetovni vojni, z dijaki ljubljanske poljanske gimnazije spregovorila o procesu slovenskega osamosvajanja in demokratizacije.

Prvi so bili poljski delavci in slovenski kmetje Kot je povedal Oman, je bila Slovenska kmečka zveza (SKZ, op. a.) za poljsko Solidarnostjo po letu 1945 prvo naslednje gibanje, ki si je prizadevalo za spremembe na tem delu evropskega zemljevida.

"Poljski delavci in slovenski kmetje so bili v vzhodni Evropi prvi, ki so zahtevali demokratične spremembe. Tudi SKZ je bila neke vrste sindikat. Edina oblika legitimnega delovanja je bila, da smo se organizirali kot društvo. Politične organizacije po takratni ustavi niso bile dovoljene. Slabo leto za nami je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza (SDZ, op. a.)."

Ta društva so delovala javno, legalno, a v resnici jih je oblast samo tolerirala. Šele septembra 1990 je bila namreč uzakonjena pravica do političnega organiziranja, in takrat so se SKZ, SDZ in druga društva registrirala kot politične organizacije, se je spominjal Oman, ki je v dobro uro dolgem pogovoru odgovarjal na povsem umestno postavljena vprašanja dijakov.

Nedosegljiva enotnost Slovencev O Jožetu Pučniku je Oman povedal, da ni bil kontrarevolucionar, pač pa je verjel, da je treba politiko spreminjati s kritičnim razmišljanjem, Demos, na čelu katerega je stal Pučnik, pa je imel v programu dve glavni točki.

"Demokratizacijo, torej parlamentarno demokracijo, ter uvedbo tržne ekonomije. Prva točka je bila dosežena s svobodnimi volitvami 8. aprila 1990," je dejal Oman in dodal, da je bil v programu za leto 1990 tudi sprejem nove ustave: "Ker pa je kazalo, da bodo težave, je bila sprejeta odločitev o plebiscitu. Med Slovenci še nikoli ni bilo takšne enotnosti kot na plebiscitu."

Temu je pol leta pozneje sledila razglasitev samostojne države.

Pod do Švice še ni izgubljena Oman je odgovarjal tudi na vprašanje o tem, koliko se vizije, ki so jih osamosvojitelji imeli pred četrt stoletja, razhajajo z današnjo slovensko stvarnostjo. "Tako močno, da skoraj ne bi poznal te države kot tiste, ki smo si jo v Demosu predstavljali. Če bi hoteli res postati Švica, kar smo želeli, bi se morali tudi obnašati kot stara Švica. Eden glavnih razlogov za razpad Demosa je bil razhod v pogledu na sistem privatizacije," je ugotavljal Oman.

Dodal je, da si je privatizacijski model sam zamišljal drugače kot Jože Mencinger, prepričan je bil namreč, da bi moral del lastnine v podjetjih pripadati delavcem. A danes samokritično ugotavlja, da je bila smer lastninjenja, ki jo je zagovarjal ekonomist in takratni gospodarski minister, bolj pravilna.

"Še zmeraj pa lahko postanemo Švica, samo drugače bo treba začeti delati. Pred kratkim sem dejal, da potrebujemo liberalno državo in v tej liberalni državi konservativno politiko. To je pot v Švico," je mladim z optimizmom postregel Oman.

Zmerjanje z izdajalci in banditi nam ne koristi Oman je povedal tudi, kako gleda na današnje postopke privatizacije: "Temeljno izhodišče države mora biti skrb za družbeno infrastrukturo. Država se ne sme iti podjetništva. To je skrb državljanov. Država mora skrbeti za razmere, v katerih lahko podjetništvo uspeva. To pa je pri nas hud problem."

Smo Slovenci ohromljeni zaradi pretirane polarizacije, je med drugim zanimalo dijake. In tudi, kako do sprave.

"Dokler se bomo zmerjali z izdajalci in banditi, bomo vsak na svoji strani prepada in sprava ni mogoča. Na žalost to še kar traja. Če pa se bomo pripravljeni pogovarjati o tem, kaj smo zagrešili, potem je sprava mogoča," je dejal Oman in nanizal primer ljudskega razkola, ki je sledil francoski revoluciji in naj bi se vlekel polnih 150 let, vse do druge svetovne vojne.

Kje je konstruktivna opozicija? Popolnoma običajno je, da se stranke spopadajo pred volitvami, pravi Oman, a po volilni nedelji, ko je izid znan, je treba zakopati bojno sekiro in začeti reševati težave.

"Ne bi se smelo dogajati kot pri nas, ko zmagoviti del politike prevzame krmilo države, drugi del, opozicija, pa mu poskuša podreti vse. Pa naj gre za levico ali za desnico. Velikokrat slišimo, da imamo konstruktivno opozicijo. Ampak od tiste konstruktivnosti ne ostane nič. Ne prenesemo dejstva, da smo izgubili volitve."

Težava pri nas je tudi visoka volilna abstinenca, in o razlogih za to bi politične stranke morale razmišljati, je prepričan danes 85-letni Oman.

Kaj pogreša Ivan Oman Starosta slovenske politike pa pri vladajočih pogreša še nekaj. "Nihče, noben predsednik vlade do zdaj še ni prišel pred javnost s podatki o stanju države: 'Toliko je brezposelnih, toliko denarja manjka v državni blagajni, toliko je nepobranih davkov in toliko neplačanih prispevkov za socialno zavarovanje'," je nanizal in se vprašal: "Kje je torej pravna država?"

"Dokler tega ne bo, ne pričakujmo, da bo bolje."