"Sprejmemo Golobovo povabilo, a bomo previdni. Prevečkrat smo bili izigrani." #video

"Sprejemamo povabilo predsednika vlade k dialogu, a smo pri tem precej previdni, saj smo bili v preteklosti prevečkrat izigrani," je na skupni novinarski konferenci 15 gospodarskih združenj v Ljubljani dejal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka. Po njegovih besedah je gospodarstvo upravičeno nezaupljivo, saj da je bilo v preteklem letu deležno samo dodatnih obremenitev.

Vlada naj do novega leta umakne vsaj dvig davka na dohodek gospodarskih družb 

Če premier misli resno s pogovori z gospodarstvom glede administrativnih razbremenitev in davčne reforme, naj vlada do novega leta umakne vsaj dvig davka na dohodek gospodarskih družb, ki ga predvideva zakon o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi, in uvede obvezen solidarnostni prispevek za popoplavno obnovo, ne sprejme rešitev v interventnem zakonu v zdravstvu, ki obremenjujejo delodajalce, in zamakne začetek veljavnosti zakona o čezmejnem opravljanju storitev do obljubljenega sprejema drugačne rešitve, je nanizal Šimonka.

Gospodarstvo po njegovih navedbah želi, da se ob začetku pogovorov za davčno reformo na mizo položijo vse davščine, s katerimi so obremenjeni delodajalci, nato pa se začnejo pogovori o tem, kje obremenjevati in kje razbremenjevati.

Brodnjak: Evropa v zadnjem obdobju izgublja konkurenčnost 

Predsednik AmCham Slovenija in predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Blaž Brodnjak je opozoril, da Evropa v zadnjem obdobju izgublja konkurenčnost v globalnem kontekstu. V takšnih razmerah se po njegovih besedah povečuje nevarnost umika kapitala iz Evrope, še bolj pa z njenih obrobnih delov, kot je Slovenija.

Medtem ko države v soseščini zmanjšujejo davčne obremenitve, se v Sloveniji sprejemajo ad hoc ukrepi, ki naslavljajo enkratne pojave, kot je avgustovska ujma, je ugotavljal. Uvajati davščine z dolgoročnejšim učinkom za sanacijo enkratnih ujm je po njegovem prepričanju nesprejemljivo, zato je pozval k celoviti davčni reformi, realnemu ovrednotenju potreb obnove po ujmi in sistemski ureditvi glede solidarnosti po naravnih nesrečah.

Cvar za ustavitev "administrativnih nesmislov"

Predsednik Obrtno podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar je pozval k takojšnji ustavitvi in spremembi vseh "administrativnih nesmislov". "Ni nam treba čakati na kakršenkoli sestanek z vlado, administrativne nesmisle je treba spremeniti takoj," je poudaril. Davčne reforme pa se mora vlada po Cvarovih besedah lotiti skupaj z gospodarstvom, "da najdemo prave davčne rešitve".

Kritičen je bil do vladnega podaljšanja regulacije električne energije v leto 2024 zgolj za gospodinjstva. "Seznanjam javnost, da nas s 1. januarjem več kot sto tisoč obrtnikov in podjetnikov čaka enormno povišanje stroškov na področju električne energije," je dejal in izpostavil, da se bodo računi zvišali za več kot 80 odstotkov.

V trgovini se nadaljujejo otežene razmere iz preteklega leta. Stroški rastejo mnogo hitreje od prihodkov, trgovino pestijo višje cene energentov, višje plače, višje obstoječe in številne nove dajatve, ki jih uvaja vlada, je medtem opozorila predsednica Trgovinske zbornica Slovenije Mariča Lah.

Bistveni problem v Sloveniji po njenih besedah ni prehranska inflacija, pač pa splošna inflacija, merjena brez energentov in hrane. Poganjajo jo predvsem rast plač, cena storitev, ki so seveda posledice tudi rasti plač, posredno pa seveda tudi vedno nove in nove obremenitve, je prepričana.

"Zakon je v praksi neizvedljiv" 

Dotaknila se je tudi zakona o evidencah na področju dela, ki po njenih besedah postavlja za talca celotno gospodarstvo. "Zakon je v praksi neizvedljiv, je diskriminatoren, predstavlja dodatne administrativne in finančne obremenitve," je dejala.

Ekonomsko-socialni svet (ESS) v Sloveniji ne obstaja, obstaja pa socialni svet, je medtem dejal predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš. Veseli jih, da je premier Robert Golob na vrhu gospodarstva napovedal redno mesečno srečanje z gospodarstvom in oživitev socialnega dialoga najkasneje do začetka novega leta.

"Pa vendar za delodajalce štejejo dejanja, ne zgolj všečne besede. Da bi socialni dialog res znova zaživel, je za to treba zagotoviti pogoje in naš osnovni pogoj je zagotovitev enakopravne obravnave socialnih partnerjev," je pozval.

Delodajalci po njegovih besedah julija iz ESS niso izstopili, ker bi bili užaljeni. "Izstopili smo zato, ker naš glas ni bil slišan niti pri spremembah temeljnih zakonov, ki posegajo v odnos med delavcem in delodajalcem," je poudaril.

Seljak: Mi že 30 let ostajamo pod povprečjem razvitosti EU 

Gospodarstvo, ki je osrednjega pomena za vse nas, se po besedah predsednika Združenja Manager Iztoka Seljaka trudi zaustavljati kontraproduktivne rešitve. Te se, kot je dejal, morda zdijo nekomu populistično všečne, a vodijo v padec življenjskega standarda nas vseh, je dejal.

Problem je po njegovih besedah bistveno globlji. "Mi že 30 let ostajamo pod povprečjem razvitosti EU, prehitevajo pa nas tudi tisti, med drugim neposredni sosedi, ki so bili še pred 50 leti daleč za nami," je opozoril. Kot je dejal, na združenju zaznavajo algoritem kontraproduktivnih ravnanj, ki prežema slovensko družbo in onemogoča prehod v resen razvojni preboj.

"Mi smo premalo samozavestni, premalo verjamemo v sebe in lastne sposobnosti, posledično so naše ambicije prenizke, postavljamo si prenizke cilje (...). Skrajni čas je, da vsak od nas, zatem pa celoten politični spekter, prekine ta algoritrm," je dodal.

"Vedno se pogovarjamo samo, kako bo preživelo gospodarstvo, podjetništvo, rad pa bi opozoril, da vsi ti zakoni, vsa ta regulativa pravzaprav duši vsakega posameznika, vsako sodelavko in sodelavca," je dejal predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Marko Lotrič.

Nevladne organizacije in predvsem sindikati so si po njegovih besedah pridobili neprimerljivo moč v primerjavi z gospodarstvom. "Nevladne organizacije lahko čez noč dvakrat skličejo vlado, spremenijo zakon po svoji meri," je bil kritičen in izpostavil na primer spremembe na področju evidenc.

Zadružno zvezo Slovenije skrbi odnos države do kmetijskega in agroživilskega sektorja 

Zadružno zvezo Slovenije po besedah njenega predsednika Boruta Florjančiča skrbi trenutni odnos države do kmetijskega in agroživilskega sektorja. Ta bo imel po njegovih besedah dolgoročne posledice tako na družbeni in ekonomski položaj kmeta kot tudi na dolgoročno zmanjšanje prehranske varnosti države.

Kritičen je bil do po njegovih besedah nekritičnega podrejanja slovenskega tradicionalnega trajnostnega kmetijstva okoljskemu aktivizmu in posledično odvzemanju pravice do kmetovanja brez kakršnekoli presoje vplivov na okolje ali na prehransko varnost.

Predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein je izpostavila, da sta bili Slovenija in Nemčija vedno dobri partnerki. Nemška podjetja v Sloveniji neposredno in prek dobaviteljev zagotavljajo 50 tisoč delovnih mest. "Na žalost pa vidimo, da je partnerstvo med Slovenijo in Nemčijo ogroženo," je opozorila.

Oprla se je na podatke nemškega statističnega urada, da je blagovna menjava med državama v prvih devetih mesecih padla za 5,2 odstotka. "To bi lahko pripisali globalnim izzivom, a vidimo, da gre za specifičen primer. Izmenjava s Hrvaško in Srbijo se je namreč povečala," je dejala. Med glavnimi tveganji za posel v Sloveniji so po njenem mnenju stroški dela in gospodarska politika.

Sonjo Šmuc, ki je zastopala skupino podjetij z notranjim lastništvom, zanima, kje se je zataknila prenova zakona o udeležbi delavcev na dobičku. "Ministrstvo za gospodarstvo je sklicalo delovno skupino, v katero smo bili vključeni vsi socialni partnerji. S kar precej srečanji smo zakon uskladili že pred poletjem, po tistem pa je žarek upanja ugasnil, kajti ta zakon je ostal nekje v medresorskem usklajevanju," je dejala.

Šmučeva opozorila na "poslabšanje razmer za podjetja z notranjim lastništvom" 

Poleg vprašanja zakona o udeležbi delavcev na dobičku in opcijskem nagrajevanju je opozorila tudi na "poslabšanje razmer za podjetja z notranjim lastništvom", ki da so jih prinesle spremembe dohodninske zakonodaje na začetku mandata te vlade.

Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če vlada gospodarstvu in vsem tem pozivom ne bo prisluhnila, je Šimonka odgovoril, da o tem še niso razmišljali, da pa bo treba državljanom jasno povedati, kam nas pelje nadaljevanje trendov sprejemanja odločitev v škodo gospodarstvu.

Delodajalci nismo tisti, ki grozimo z ulico, zato boste zaman čakali na poziv, da gremo na ulice, je pojasnil Cvar. Želimo z argumenti prepričati javnost, da imamo prav, in tako posredno spremeniti delovanje vlade, je pristavil. Šmučeva je strnila, da se bodo na neodgovornost odzvali odgovorno, saj si neodgovornosti preprosto ne morejo privoščiti.

Novice Golob za zmanjšanje birokratizacije in davčno reformo

Novice Na slavnostni večerji v Londonu tudi slovenski politiki in gospodarstveniki

Novice Slovenija: raj za ljudi, ki ne samo smučajo, ampak tudi smučajo