Sporazum Cerar - Janković: številni projekti ostajajo le mrtva črka na papirju

Študentski zdravstveni dom na Aškerčevi ulici v Ljubljani posluje pozitivno, zadnjih 25 let ga upravlja država oziroma ministrstvo za zdravje. A ministrstvo je v oktobrski pisni komunikaciji na neko drugo temo vodstvu doma namignilo, da pripravlja spremembe. Dom naj bi preselili pod okrilje Zdravstvenega doma Ljubljana v lasti ljubljanske občine.  Ministrstvo obljublja, da bo znova preučilo smiselnost prenosa študentskega zdravstvenega doma pod okrilje Zdravstvenega doma Ljubljana. Foto: Maša Belak Kot smo pisali v članku Zakaj se Kolarjeva otepa zdravstvene institucije, ki posluje v zelenem?, je namera presenetila vodstvo doma in študentske organizacije.

Na ministrstvu in občini so pojasnjevali, da gre za leta star predlog, ki ne bo prinesel sprememb za paciente. Cilj naj bi bilo iskanje sinergij in zniževanje režijskih stroškov. A analitičnih podlag za zdaj niso pokazali, po besedah direktorice doma Mateje Ane Grulja so na ministrstvu dejali, da jih nimajo.

Potem ko so jim študenti prejšnji teden predali 12 tisoč podpisov za ohranitev študentskega doma, so na ministrstvu stopili korak nazaj in obljubili, da bodo idejo ponovno preučili. 

Preberite še: 

Zakaj se Kolarjeva otepa zdravstvene institucije, ki posluje v zelenem? #video

Predlagala Kolarjeva, zapečatila Cerar in Janković

Reorganizacija doma je na seznamu 38 skupnih projektov države in prestolnice, ki sta jih v okviru sporazuma na podlagi zakona o glavnem mestu zapečatila premier Miro Cerar in ljubljanski župan Zoran Janković. Kot je v pretekli komunikaciji navajala vlada, gre za projekte, ki so "pomembni tako za glavno mesto kot za vlado".

Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc je bila pobudnica, da se projekt organizacijskih sprememb v študentskem zdravstvenem domu uvrsti na seznam prednostnih skupnih projektov države in prestolnice. Povod do danes ni znan, tudi analize učinkov naj ne bi obstajale. Foto: STA , Cerar in Janković sta lani najprej podpisala sporazum za 34 projektov. Letos je vlada na pobudo ministrstva za zdravje dodala štiri, tudi zgoraj omenjenega. Kako so na vladi in občini izbirali, katere projekte uvrstiti na seznam, ni znano, vse projekte pa naj bi občina pred podpisom več mesecev usklajevala z resornimi ministrstvi.

Nenadna zahteva za selitev 

In projekt na Aškerčevi ni edini, ki sproža proteste. Podobno presenečenje so poleti doživeli v enotah UKC Ljubljana na Ulici stare pravde v Ljubljani. Med drugim je tu ambulanta pediatrične klinike za avtizem. Po poročanju Dela je pomočnik generalnega direktorja UKC Jure Dolinar obvestil pediatrično in interno kliniko, "da se pripravlja izselitev objekta Ulica stare pravde 2–4". Vodilne je pozval, naj podajo predloge za alternativne lokacije.

Tudi v tem primeru naj bi bila razlog za selitev racionalizacija, a ni skrivnost, da se že leta za prostore zanima ljubljanska občina, kjer so lani za Delo potrdili, da bi jih namenili za širitev waldorfskega vrtca in šole. Pri tem omenimo, da je direktor šole Iztok Kordiš ljubljanski mestni svetnik na listi župana Zorana Jankovića.

Zaposleni v UKC so se ideji uprli. Kot izhaja iz pregleda projektov (tega objavljamo v nadaljevanju), sta se ministrstvo za zdravje in MOL vsaj do maja letos res pogovarjala o tem, da bi prostore prevzela druga. Ker MOL nima ustreznih prostorov za menjavo, so potekali pogovori o odkupu. Ali je protest zaposlenih učinkoval in kakšni so načrti danes, nam na ministrstvu niso razkrili. Zadnjo besedo bosta - podobno kot v primeru doma na Aškerčevi - imela ministrstvo in vlada, ki mora odobriti prodajo.

Jalov izplen

Na ministrstvu za zdravje, ki je tudi nosilec obeh zgoraj omenjenih projektov, na naše vprašanje, zakaj bi bila zgoraj omenjena projekta ključna za državo in občino, niso odgovorili. Ponovili so le, da je namen reorganizacije doma na Aškerčevi "iskanje sinergijskih učinkov združevanja različnih organizacijskih oblik in posledično njihovo povezovanje z ZD Ljubljana, da bi zagotovili boljše storitve za paciente ter boljše delovne pogoje za zaposlene". 

Večina od 38 projektov bi morala biti v skladu s ciljem, ki sta si ga zadali država in občina, končana do konca letošnjega leta. A vsaj za nekatere projekte je bil cilj že ob sklenitvi sporazuma najmanj ambiciozen. Največja projekta na seznamu sta na primer zahtevna infrastrukturna zalogaja: gradnja škofljiške obvoznice (116 milijonov evrov) in zapora v Dobrunjah (64 milijonov evrov). Med projekti je tudi selitev Policijske uprave Ljubljana (37 milijonov evrov) in notranjega ministrstva (21 milijonov evrov), gradnja tivolskega loka železnice za neposredno povezavo primorske proge z gorenjsko (21 milijonov evrov) ter nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča (10,4 milijona evrov). Pri zadnjem projektu je sicer daljši rok: do leta 2022 naj bi končali pisanje projekta za izvedbo nadgradnje.

Za večino projektov le mesec pred iztekom roka kaže, da bo izplen jalov. Čeprav so z vlade poleti sporočili, da so realizirali devet projektov, podroben pregled kaže, da so štiri od teh končali, ker so ugotovili, da iz različnih razlogov niso uresničljivi. Uspešno je torej končanih pet od 38 projektov.

Največja ovira birokracija, Wi-Fi-ja za državno upravo ne bo

Z ministrstva za javno upravo so nam posredovali seznam, ki vsebuje tudi informacijo o napredku. Ta je bila podana na zadnji dan letošnjega maja, kasneje namreč stanja niso več revidirali. Pregled projektov s kratkimi opisi objavljamo v spodnji preglednici.

Pri največjem projektu škofljiške obvoznice so znane težave z umeščanjem v prostor, tudi pri večini drugih infrastrukturnih projektov se zatika pri birokraciji oziroma pridobivanju ustreznih dovoljenj, kaže pregled.

Eden od projektov je bila tudi priprava brezžičnega internetnega omrežja za brezplačno uporabo zaposlenih v državni upravi. A država in občina sta letos ugotovili, da bi tehnična izvedba pomenila nesorazmerne stroške glede na relativno majhne koristi.