Petek, 22. 5. 2015, 14.23
8 let, 7 mesecev
Soška fronta ali kako so Slovenci branili zahodno mejo
Na začetku prve svetovne vojne, ki se je začela julija 1914, je bila Italija v srditem spopadu dveh taborov (antantnega, v katerem so bile med drugimi Francija, Velika Britanija, Rusija in Srbija, ter tabora centralnih sil, ki so ga sestavljale Nemčija, Avstro-Ogrska, Turčija in Bolgarija) najprej nevtralna.
Med drugim so antantne velesile Italijanom obljubile tudi dele slovenskega narodnega ozemlja (Trst, Gorica, Posočje in Istra). Za Slovence je tako obramba Avstro-Ogrske, katere del so bili takrat, postala tudi narodnoobrambna vojna.
Nato pa je avstro-ogrska vojska s pomočjo nemških sil oktobra 1917 sprožila protiofenzivo, s katero jo porazila Italijane, ki so se brezglavo začeli umikati. Italijanske sile so novo frontno črto vzpostavile šele na reki Piavi, globoko na italijanskem ozemlju, dokončni zlom Italije pa sta preprečili britanska in francoska pomoč.
Na srečo Italijanov so antantne sile leta 1918 na zahodni fronti zlomile odpor Nemčije, kar je pripeljalo do poraza centralnih sil. Ta poraz je nato Italiji omogočil zasedbo približno tretjine slovenskega narodnega ozemlja po prvi svetovni vojni.
Žrtve italijanskega napada na Habsburško monarhijo so bili tudi civilisti – primorski Slovenci. Pred spopadi je šlo tako v begunstvo v druge kraje Habsburške monarhije okoli 88 tisoč Primorcev, okoli 12 tisoč Primorcev pa so Italijani izselili kot begunce v Italijo.