Ponedeljek, 11. 1. 2021, 22.30
3 leta, 9 mesecev
Sodniški privilegiji: ministrica hoče več reda pri izplačevanju višjih plač
Konec lanskega leta smo poročali, da sodniki na specializiranem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ga vodi Marjan Pogačnik, prejemajo višje plače v stoodstotnem deležu, čeprav se z reševanjem zahtevnejših zadev ukvarjajo le polovično. Višje plače v stoodstotnem deležu so izplačevali tudi sodnikom, ki so bili z zahtevnejšimi zadevami obremenjeni zgolj 50-odstotno. To so očitno zaznali tudi na pravosodnem ministrstvu pod vodstvom ministrice Lilijane Kozlovič, kjer menijo, da bi morali sodniki v okviru časa reševanja zahtevnejše zadeve beležiti tudi čas, ko se dejansko ukvarjajo z zadevo in ki bi bil podlaga za obračun plače.
Glede na prvi in drugi odstavek 40. c člena zakona o sodiščih okrožnim sodnikom oziroma okrožnim sodnikom svetnikom, ki so razporejeni ali dodeljeni na specializirani oddelek sodišč, za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, pripadajo plače vrhovnih sodnikov oziroma vrhovnih sodnikov svetnikov.
Sodišče: Število zahtevnejših zadev ne vpliva na višino sodnikove plače
Čeprav vsi sodniki ljubljanskega okrožnega sodišča, ki so bili lani razporejeni na specializirani oddelek, niso enako oziroma polno obremenjeni s težjimi zadevami, na primer s področja organiziranega kriminala in korupcije, pa so vsi kljub temu prejeli višje plače v stoodstotnem deležu. Najvišje mogoče plače vrhovnih sodnikov so med drugim prejemali tudi sodniki, ki so bili s težjimi zadevami obremenjeni zgolj polovično, preostanek časa pa so namenili navadnim kazenskim zadevam.
Kako se je to odražalo v njihovih denarnicah? Okrožni sodniki so po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju uvrščeni od 50. do 53. plačnega razreda, kar pomeni od 3.009 do 3.385 evrov osnovne bruto plače, okrožni sodniki svetniki pa v 54. plačni razred, kar predstavlja 3.520 evrov osnovne bruto plače. Vrhovni sodniki so uvrščeni v 60. plačni razred, kar predstavlja 4.454 evrov bruto osnovne plače, vrhovni sodniki pa v 61. plačni razred, kar jim prinaša 4.633 evrov bruto osnovne plače.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so prejšnji mesec pojasnili, da število specializiranih zadev, ki jih ima v reševanju posamezni sodnik, ne vpliva na višino njegove plače. Na fotografiji predsednik sodišča Marjan Pogačnik.
Na ljubljanskem okrožnem sodišču so prejšnji mesec pojasnili, da število specializiranih zadev, ki jih ima v reševanju sodnik, ne vpliva na višino njegove plače. Glede izplačevanja plač po 40. c členu zakona o sodiščih pa so dejali, da je ministrstvo za pravosodje že leta 2011 jasno specificiralo, da se čas reševanja zadeve začne z dnem, ko je zadeva dodeljena predsedniku senata oziroma preiskovalnemu sodniku, in da zadeva teče, dokler sodnik ne konča obravnavanja zadeve oziroma ta v vpisniku ni odčrtana.
Ministrstvo: Upošteva naj se čas, ko se dejansko ukvarjajo z zadevo
"V tem časovnem okviru (reševanja zadeve, op. a.) pa sodnik beleži dejanski čas, ki ga je potreboval za posamezno opravilo, ko se torej dejansko ukvarja z zadevo, in je nato podlaga za obračun plače," pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu. Na višje plače, ki niso sorazmerne z dejansko obremenitvijo, pa očitno niso več pripravljeni na pravosodnem ministrstvu, ki ga vodi ministrica Lilijana Kozlovič iz kvote SMC. V stališču glede določbe 40. c člena zakona o sodiščih, ki so ga na zaprosilo vrhovnega sodišča podali v začetku lanskega decembra, so na ministrstvu najprej poudarili, da se zavedajo, da dejanska situacija narekuje razporejanje sodnikov v specializirani oddelke glede na pripad zadev in število razpoložljivih sodnikov, zato prihaja do situacij, ko sodniki niso razporejeni v oddelek s polno obremenitvijo, ampak opravljajo delo tudi na matičnem oddelku.
Nato so pojasnili, da gre v skladu z zakonom o sodiščih višja plača sodniku za čas, v katerem rešuje zadeve, ter pojasnili, kdaj začne teči in do kdaj teče čas reševanja zadeve: "V tem časovnem okviru pa sodnik beleži dejanski čas, ki ga je potreboval za posamezno opravilo, ko se torej dejansko ukvarja z zadevo, in je nato podlaga za obračun plače." Posamezni sodniki, ki niso polno obremenjeni z zadevami iz pristojnosti specializiranega oddelka, bi torej morali beležiti, koliko časa so se dejansko ukvarjali z zahtevnejšimi zadevami, to pa bi bila podlaga za višjo plače.
Ureditev načina evidentiranja in obračunavanja delovnega časa za čas reševanja zadeve iz specializiranega oddelka zakon o sodiščih prepušča sodnemu redu, vendar pa ta evidentiranja še ne določa. Spremembe in dopolnitve sodnega reda so po navedbah pravosodnega ministrstva trenutno v pripravi, s predlagano dopolnitvijo pa bi se v sodnem redu na normativni ravni uredilo evidentiranje dela sodnikov v specializiranem oddelku.
14