Sodniki zaenkrat še ne bodo stavkali

V društvu ugotavljajo veliko stopnjo nezadovoljstva sodnikov s plačno reformo. Po besedah predsednice društva Janje Roblek bodo o posegu v neodvisnost položaja sodnikov seznanili Evropsko sodniško združenje in v 60 dneh sklicali občni zbor. "Ugotavljamo veliko stopnjo nezadovoljstva sodnikov z izvedeno plačno reformo, ker je več kot 90 odstotkov vseh sodnikov, ki so že prejeli odločbe o plačah, vložilo pritožbe," je po skoraj štirih urah razprave glavnega odbora pojasnila Roblekova. V sodniškem društvu ugotavljajo, da odločba ustavnega sodišča glede sodniških plač ni spoštovana, zato bo društvo izkoristilo vse pravne poti za zagotovitev ekonomske neodvisnosti sodnikov in s tem pravne varnosti državljanov. Nezadovoljstvo negativno vpliva na delovno vzdušje S tem posegom v neodvisnost položaja sodnikov bo društvo seznanilo Evropsko sodniško združenje in najkasneje v 60 dneh sklicalo občni zbor, na katerem bo po besedah Roblekove odločalo o nadaljnjih ukrepih. Zaenkrat stavke sodnikov ne bo, je dejala predsednica društva, "vendar pa te možnosti ne izključujemo, v kolikor milejši ukrepi ne bodo učinkoviti". Nezadovoljstvo namreč negativno vpliva na delovno vzdušje sodnikov, kar resno ogroža program odprave sodnih zaostankov.

Do boljšega položaja z milejšimi ukrepi

Sodniki so se odločili, da ne bodo stavkali, ker bodo poskušali še na druge načine, z milejšimi ukrepi doseči spoštovanje odločbe ustavnega sodišča in torej izboljšanje materialnega položaja sodnikov. Roblekova je zagotovila, da ni bil glavni razlog za odpoved stavke morebitno nerazumevanje javnosti za tak protest.

Testenovo nasprotovanje stavki ni bilo ključno Seje glavnega odbora se je udeležil tudi predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen, ki je bil v zadnjem času tarča številnih kritik iz sodniških vrst. Zaplet med prvim sodnikom v državi in ostalimi sodniki je po mnenju Roblekove v tem, da so sodniki od predsednika vrhovnega sodišča vendarle pričakovali odločnejšo reakcijo na začetku, ko se je reforma začela. Ob tem je pojasnila, da je Testen predsednik vrhovnega sodišča od leta 2004, ko je bila reforma že zastavljena. Zatrdila je, da njegovo nasprotovanje sodniški stavki ni bilo ključno.

Glavni odbor je razpravljal tudi o zahtevi kranjskih sodnikov po odstopu ministrov Viranta in Šturma, vendar se po besedah Roblekove za ta korak v tem trenutku niso odločili. "Pritiski sodnikov in njihovo nezadovoljstvo so bili tako hudi, da se je vendarle v izjavi zapisalo, da bi bilo najprimerneje in bi povzročilo najmanj škode, če sodniki izrazijo nezadovoljstvo 30. januarja, ko je že napovedana stavka sodnega osebja," je pojasnila Roblekova.