Torek,
25. 4. 2023,
19.19

Osveženo pred

1 leto, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,74

47

Natisni članek

Natisni članek

Patria Janez Janša Janez Janša

Torek, 25. 4. 2023, 19.19

1 leto, 7 mesecev

Sodišče: Janez Janša mora plačati več kot 22 tisoč evrov

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 3,74

47

Janez Janša | Iz sklepa, ki ga je Janša objavil na Twitterju, izhaja, da je Branki Zobec Hrastar dolžan povrniti stroške pravdnega postopka v višini 7745,93 evra, Barbari Klanjšek v višini 7609,43 evra, Milanu Štruklju, Vesni Žalik in Branku Masleši, ki so imeli skupnega zastopnika, pa v skupni višini 7291,90. | Foto Reuters

Iz sklepa, ki ga je Janša objavil na Twitterju, izhaja, da je Branki Zobec Hrastar dolžan povrniti stroške pravdnega postopka v višini 7745,93 evra, Barbari Klanjšek v višini 7609,43 evra, Milanu Štruklju, Vesni Žalik in Branku Masleši, ki so imeli skupnega zastopnika, pa v skupni višini 7291,90.

Foto: Reuters

Okrožno sodišče v Kranju je predsedniku SDS Janezu Janši naložilo, da mora tožilki in sodnikom v zadevi Patria, od katerih je terjal odškodnino, povrne stroške pravdnega postopka v skupni višini 22.647 evrov. Tožbeni zahtevek Janše zoper tožilko in sodnike je sicer kranjsko sodišče zavrnilo že januarja.

Janša je od države, nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar ter sodnikov Barbare Klanjšek, Milana Štruklja, Vesne Žalik in Branka Masleše terjal nekaj več kot 900 tisoč evrov odškodnine. Janša je omenjenim posameznikom očital nezakonito delo v procesu Patria.

Postopek v tožbi zoper državo teče ločeno, del proti tožilki in sodnikom v procesu pa se je končal z januarsko, za Janšo zavrnilno sodbo. Sodišče je v njeni obrazložitvi med drugim zapisalo, da 26. člen ustave ne ureja neposredne odškodninske odgovornosti sodnikov in državnih tožilcev za dejanja pri opravljanju njihove funkcije. Njihove neposredne odškodninske odgovornosti ne določa niti zakon. Pri tem pa ne gre za pravno praznino, ampak za odraz ustavnega načela neodvisnosti sodstva in tožilstva, ki je nujna za delovanje pravne države in ustrezno varstvo pravic in obveznosti vseh posameznikov, je poudarila sodnica Tanja Bizjak.

Janša se na to sodbo ni pritožil, zato je sodišče zdaj izdalo sklep, s katerim je odločilo še o pravdnih stroških. Iz sklepa, ki ga je Janša objavil na Twitterju, izhaja, da je Branki Zobec Hrastar dolžan povrniti stroške pravdnega postopka v višini 7.745,93 evra, Barbari Klanjšek v višini 7.609,43 evra, Milanu Štruklju, Vesni Žalik in Branku Masleši, ki so imeli skupnega zastopnika, pa v skupni višini 7.291,90.

Janša je sklep na Twitterju pospremil z besedami, da je kranjska sodnica "obrnila zakon na glavo" in odškodnine "namesto prizadetim dosodila tistim, ki so krivo tožili in sodili", te pa da so "zapakirane v priznane stroške postopka", ki ga "praktično ni bilo". "Namen sodbe je prestrašiti ljudi, da si ne bi kdorkoli drznil upreti krivosodju," je zapisal. Dodal pa je tudi, da nameravajo preostali del bremena naprtiti davkoplačevalcem.

Na odločitev o višini pravdnih stroškov se lahko vsi vpleteni sicer še pritožijo in torej še ni pravnomočna. Stroški so bili sicer delno obračunani po stari in delno po novi odvetniški tarifi. Če bi bili v celoti obračunani po novi tarifi, pa bi to Janšo lahko še veliko bolj udarilo po žepu.

Po pravnomočnosti sodbe v primeru tožbe zoper posameznike se bo na kranjskem sodišču nadaljeval še postopek o odškodnini, ki jo Janša terja od države.

patria | Foto: STA , Foto: STA , Nakup finskih oklepnikov 8x8 je prerasel v eno od večjih afer v samostojni Sloveniji. Po pravnomočni obsodilni sodbi na dveletno zaporno kazen, zaradi katere je Janša junija 2014 moral v zapor, je ustavno sodišče decembra 2014 najprej zadržalo izvajanje kazni in Janšo izpustilo na prostost, aprila 2015 pa sklenilo zadevo vrniti na prvostopenjsko sodišče.

Še pred novo sodno odločitvijo pa je zadeva zastarala in tako ni doživela epiloga. Janša je sicer menil, da bi lahko v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo in tako nedvoumno dokazal svojo nedolžnost, zato se je na sklep o zastaranju pritožil, a je lani ustavno sodišče njegovo pritožbo zavrglo, saj ima, kot so zapisali sodniki, zastaranje enake pravne učinke kot oprostilna sodba.